Pojem zlato pravilo ni fiskalno pravilo?

Čas branja: 3 min
19.08.2012  08:27
Zlato pravilo omejuje zadolževanje za tekoče potrebe, načeloma pa dovoljuje zadolževanje za investicijske namene, medtem ko fiskalno pravilo predvideva uravnotežene prihodke in odhodke proračunov brez zadolževanja.

V razpravi o fiskalnem pravilu se uporabljata pojma zlato pravilo ali zlato fiskalno pravilo. A to ne ustreza predlaganemu fiskalnemu pravilu. Slednje namreč predvideva, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku, zlato pravilo pa dovoljuje zadolževanje za investicije. Zlato pravilo namreč omejuje zadolževanje za tekoče potrebe, načeloma pa dovoljuje zadolževanje za investicijske namene, piše STA.





Strokovna skupina, ki je za ustavno komisijo DZ pripravila končni predlog spremembe 148. člena ustave, s čimer bi se v najvišji pravni akt države vneslo fiskalno pravilo, se je s to dilemo spopadla, a je nato večinsko odločila, da bi bila takšna rešitev z vidika dolgoročne vzdržnosti javnih financ slabša. Pri tem so v poročilu za ustavno komisijo pojasnili, da je praksa držav, ki so zlato pravilo imele v uporabi, npr. Velika Britanija in Nemčija, pokazala, da pravilo ne daje želenih rezultatov in neučinkovito omejuje naraščanje javnega dolga. Nemčija je tako ob spremembi ustave, s katero je vanjo vnesla fiskalno pravilo, zlato pravilo odstranila iz zakonodaje.





PS se boji, da bi pravilo državi zavezalo roke





V Pozitivni Sloveniji (PS), kjer vnosu fiskalnega pravila v ustavo nasprotujejo, saj menijo, da ta korak ni potreben, poudarjajo pomen tega, da se državi ne onemogoča investicij v razvoj, še posebej v infrastrukturo. Bojijo se, da bi potrditev predlaganega fiskalnega pravila državi pri tej pomembni funkciji zavezala roke. V PS namreč v zagonu investicijskih projektov vidijo pomembno orodje za izhod iz trenutne gospodarske krize. To je v ločenem mnenju med drugimi argumenti proti vnosu fiskalnega pravila v ustavo poudaril tudi pravnik Lojze Ude, ki ga je v strokovno komisijo pri ustavni komisiji predlagala prav PS. Ocenil je, da predlagano fiskalno pravilo omejuje oziroma dejansko izključuje zadolževanje države za podporo gospodarskim projektom oziroma za pospeševanje gospodarske rasti.





Drugačnega mnenja so na vladni in koalicijski strani, pritrjuje pa jim tudi del ekonomske stroke. Minister za finance Janez Šušteršič je tako med razpravo o vnosu fiskalnega pravila v ustavo zatrdil, da pravilo države ne onemogoča pri njeni ekonomski politiki, saj ta lahko tudi v okviru omejitev, ki jih postavlja, določa svoje prioritete. Med temi so lahko tudi investicije. Tudi v strokovni skupini pri ustavni komisiji so večinsko poudarili, da vključitev investicij v proračunske izdatke, ki jih omejuje fiskalno pravilo, ne pomeni, da se ti ukinjajo. Če se veliki investicijski projekti vključijo med prioritete pri javni porabi, se še vedno lahko izpeljejo, pri čemer pa mora vsakokratna vlada oziroma koalicija presoditi, koliko drugim izdatkom se je pripravljena za to odpovedati, piše STA.





Bo pravilo zapisano le v zakon?





V strokovni skupini tudi pravijo, da ravno uravnoteženost in vzdržnost javnih financ državam v času upada gospodarske dejavnosti omogočata aktivno fiskalno politiko pri spodbujanju gospodarske dejavnosti, ko se zmanjšata investicijsko trošenje in zasebna potrošnja. V primeru neurejenih javnih financ namreč manevrskega prostora za to nimajo. V skladu s predlogom za vnos fiskalnega pravila v ustavo, ki je obstal na zadnji stopnički v DZ, morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku.





Pod proračuni države so mišljeni državni proračun, zdravstvena in pokojninska blagajna, proračuni lokalnih skupnosti ter neposredni uporabniki državnega in lokalnih proračunov, ki se več kot 50-odstotno financirajo iz javnofinančnih sredstev. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo, merila za določitev izjemnih okoliščin in način ravnanja v teh primerih pa bo določal izvedbeni zakon, ki bi ga DZ v primeru spremembe ustave prav tako moral izglasovati z dvotretjinsko večino. Če pa potrebne dvotretjinske večine za spremembo ustave ne bo, bi ga lahko DZ sprejemal z navadno večino, so še zapisali pri STA.





Način vnosa pravila še vedno ostaja nejasen





V skladu z medvladno pogodbo o fiskalnem paktu se izjemne okoliščine opredeljujejo kot neobičajni dogodek, na katerega država ne more vplivati in ima pomembne posledice za javne finance (na primer naravna nesreča), ali pa obdobje resnega upada gospodarske dejavnosti. Tak začasni odklon pri tem ne sme ogroziti srednjeročne fiskalne vzdržnosti. Izvedbeni zakon bo sicer natančno opredeljeval izvajanje fiskalnega pravila v praksi. V skladu s trenutnim stanjem usklajevanj naj bi se glede na količnik med potencialno (brez upoštevanja učinkov gospodarskega cikla) in dejansko ravnjo bruto domačega proizvoda določalo dovoljeno višino izdatkov in s tem bodisi primanjkljaja bodisi presežka v določenem letu.





Način vnosa fiskalnega pravila v slovensko zakonodajo tudi po zaključku usklajevanj v posebni parlamentarni delovni skupini ostaja nejasen. Dvotretjinske večine za vnos pravila v ustavo očitno še vedno ni, razlike v stališčih med opozicijo in koalicijo pa ostajajo. Naj bi pa predstavniki strank dosegli precejšnjo mero vsebinskega soglasja glede izvedbe fiskalnega pravila.

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Kaj se je izcimilo iz srečanja premiera Johnsona in šefa komisije Junckerja 1

Britanska in evropska stran morda ne vidita stanja pogajanj z enakimi očmi, sta pa odločeni, da pogajanja za dosego dogovora intenzivirata

FINANCE
Za slovenske banke še ne veljajo pogoji evropske direktive o plačilih 4

Banke in spletni trgovci bi morali biti od sobote skladni z direktivo PSD2, a je Banka Slovenije uvedla prehodno obdobje za nedoločen čas

FINANCE
Svoboda, davki in spodbude 1

Spodbudili bi porabo. In hkrati navijali davke ter varčevali brez reform za večjo učinkovitost.

PRO
Članki
Članki Kaj za podjetje pomeni smrt družbenika ali espeja?

Smrti družbenika družbe z omejeno odgovornostjo ali pa espeja neizogibno vpliva na poslovanje podjetja in ima številne pravne ter...