Koronakriza: kaj ekonomisti napovedujejo za svet in Slovenijo ter kako ocenjujejo vladne ukrepe

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 

 

Čas branja: 3 min
26.04.2020  14:00
Koronakriza: kaj ekonomisti napovedujejo za svet in Slovenijo ter kako ocenjujejo vladne ukrepe
Foto: Shutterstock

Obveščaj me o novih člankih:  

Koronavirus je dodobra spremenil naš vsakdan, in medtem ko države sprejemajo vrsto ukrepov za pomoč gospodarstvu in ljudem, prihajajo tudi prve ocene o tem, kako močno bo koronavirus zarezal v gospodarsko rast. Zbrali smo nekaj napovedi institucij in ekonomistov, ki smo jih lahko slišali v zadnjih tednih.

MDS: Svetovni BDP se bo skrčil za tri odstotke, slovenski za osem

Pri Mednarodnem denarnem skladu (MDS) so v spomladanski napovedi ocenili, da letos prihaja svetovna recesija, saj se bo v povprečju svetovni BDP skrčil za tri odstotke, kar je več kot v najbolj akutni fazi prejšnje finančne krize v letih 2008 in 2009. Upad slovenskega BDP bo predvidoma še precej večji – MDS napoveduje, da se bo slovenski BDP letos skrčil za osem odstotkov.

Pišemo tudi o tem, kaj so trije zahtevni vidiki krize, kaj napovedujejo za leto 2021 in kakšne napovedi je MDS objavil za naše najpomembnejše izvozne trge.

BS: Slovenski BDP bi lahko upadel za 6 do 16 odstotkov

Po ocenah Banke Slovenije (BS) bi medletni upad slovenskega BDP zaradi posledic koronakrize lahko dosegel od šest do 16 odstotkov. Na četrtletni ravni bi po najhujšem scenariju po oceni BS v drugem četrtletju lahko imeli celo do 45-odstoten upad BDP. So pa na BS poudarili, da so scenariji narejeni ob predpostavki odsotnosti kakršnihkoli ukrepov za zajezitev gospodarske škode.

Med drugim preberite še, kaj predvidevajo trije scenariji BS, kolikšen dnevni izpad dohodkov predvideva BS na podlagi treh scenarijev po mesecih do konca leta, katere panoge bodo najbolj prizadete, kaj je predvideno glede gibanja cen in kaj se bo dogajalo z dolgom.

Bole o vladnih ukrepih; kaj bi po njegovem mnenju še moral vsebovati tretji paket

Ekonomist Veljko Bole je na začetku aprila analiziral trimilijardni vladni reševalni sveženj. Kje so pomanjkljivosti slovenskega reševalnega svežnja? Koliko kapitala bi utegnile potrebovati banke? In zakaj je kljub vsesplošnemu zadolževanju treba paziti na zadolženost? Odgovore smo zbrali v članku Bole svari vlado: Likvidnost! Sicer se bomo v naslednji bitki namesto s topovi branili z loki.

Pred dnevi pa je svetoval tudi, kaj bi po njegovi oceni še sodilo med popravke prvega paketa in kaj bi nujno moral vsebovati tretji paket. »Ne le, da se šele zdaj, konec aprila, popravljajo napake in nejasnosti, do katerih je, razumljivo, prišlo pri v naglici pripravljenem prvem paketu, temveč predvsem, kako da se ključni ukrepi za podporo likvidnosti podjetjem postavljajo šele v drugem paketu?!« je kritičen do ukrepanja vlade. Več: V. Bole kritično o vladnih protikoronskih ukrepih: zakaj se ključni ukrepi sprejemajo šele zdaj?

Zakrajšek, Damijan in Mrak: Tako bo pandemija spremenila svetovno ekonomijo

Dolgoročno gledano se globalizacija ne bo ustavila, je prepričan Egon Zakrajšek iz baselske Banke za mednarodne poravnave BIS in nekdanji ekonomist ameriške centralne banke, ki sicer govori v svojem imenu. »Globalizacija niso samo verige dobaviteljev, čezmejne naložbe in ustanavljanje podjetij povsod po svetu. Globalni promet se ne bo kar ustavil. Ljudje bodo sicer sprva bolj previdni, a ne bodo prenehali potovati. Podjetja prav tako ne bodo opustila dobaviteljev ali kupcev z drugih koncev sveta. Zanesljivo pa so se zdaj zavedla krhkosti tega sistema in bodo začela vzpostavljati mehanizme, da bodo te verige postale bolj robustne in manj zapletene. Varnost poslovanja bo postal pomembnejši dejavnik, sistem se bo okrepil.«

Več o tem, kaj bo z oskrbovalnimi verigami, kako se nam bodo spremenile delovne razmere in kako (ne)ustrezno velika je slovenska pomoč podjetjem in ljudem, sta poleg Zakrajška spregovorila še Mojmir Mrak in Jože P. Damijan.

Mramor, Valentinčič in Kostevc: Situacija je zelo resna, posledice bodo katastrofalne

»Posledice bodo katastrofalne, situacija je zelo resna, izpad BDP bo velik, koliko bomo to zmanjšanje lahko dosegli, je odvisno od globalnega in lokalnega odziva,« je v pogovoru o posledicah koronavirusa za gospodarstvo dejal profesor in nekdanji finančni minister Dušan Mramor.

Kaj se zgodi, če Slovenija zamrzne za en dan? »Če se to zgodi, izgubijo podjetja za 275 milijonov evrov prihodkov, 14 milijonov evrov prihodkov espeji, izpuhti 11,5 milijona evrov dobička podjetij in 1,1 milijona evrov dobička espejev. Vse to pomeni, da v enem dnevu izgubimo 125 milijonov evrov BDP. Seveda ne zamrznemo vsi naenkrat in takoj, ampak za vtis so te številke primerne,« pa je naštel Aljoša Valentinčič, profesor na ekonomski fakulteti in kolumnist Financ.

Mramor, Valentinčič in Črt Kostevc so govorili še o tem, zakaj je tokratna kriza drugačna od tiste iz leta 2008, kakšna je izpostavljenost Slovenije, in o cagavem odzivu EU.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.

 

FINANCE
Komu in za koliko so v NLB že znižali plače: sledijo velika odpuščanja?

Lahko zaradi poslabšanja gospodarske slike pričakujemo nova pogajanja za ceno srbske Komercijalne banke in ali je že kakšna sprememba...

FINANCE
Times: znanost postaja jasna – zaprtje držav ni več pravo zdravilo 168

Vrhunska znanstvenika opozarjata, da zaradi korone ni potrebe po politični odločitvi o nadzoru ljudi in sledenju državljanom

FINANCE
Kako močno se bo stresel trg nepremičnin? 12

Korona bo vsekakor skrčila povpraševanje, na trg pa hkrati potisnila nekaj nove nepremičninske ponudbe.

FINANCE
Kakšen je predlog za Kurzarbeit, vsakemu polnoletnemu vavčer za dopustovanje v Sloveniji! 11

Kaj še pride v novi sveženj pomoči za ublažitev posledic epidemije zaradi koronavirusa, kdaj bo pred poslanci