Komentar

Christine Lagarde: Kako ECB pomaga podjetjem in gospodinjstvom

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
ECB   dodaj
monetarna politika   dodaj
ECB dodaj
PMI dodaj
Solidarnost dodaj
 
Čas branja: 3 min
08.04.2020  22:01
Objavljamo kolumno predsednice ECB Christine Lagarde o aktualnih ukrepih, ki je hkrati objavljena v 19 državah z evrom ter spletišču ECB

Obveščaj me o novih člankih:  
ECB   dodaj
monetarna politika   dodaj
ECB dodaj
PMI dodaj
Solidarnost dodaj

Javni organi se povsod po svetu mobilizirajo v boju proti koronavirusu. COVID-19 pomeni novo obliko gospodarskega šoka, ki ga ni mogoče obvladati s pomočjo učbenikov iz preteklosti. Potrebujemo politike, usmerjene k tistim, ki so krizi najbolj izpostavljeni.

Danes so to podjetja in družine, ki se spopadajo z nenadno izgubo dohodka in čedalje večjim strahom pred prihodnostjo. Politike ECB so torej zasnovane tako, da dosežejo prav te ljudi. V okviru našega mandata smo ukrepe umerili tako, da likvidnost pride do državljanov in sektorjev, ki so pomoči najbolj potrebni.

Dognati moramo, zakaj je ta kriza posebna, da bi lahko razumeli, kako delujejo naši ukrepi. Njen izvor ni enak kot v primeru finančne krize ali navadne recesije. Strm upad gospodarske aktivnosti je posledica nujnih odločitev, ki ljudi pozivajo, naj ostanejo doma. Zaradi tega moramo nujno preprečiti, da donosna podjetja ne propadejo in da zaposleni ne izgubijo službe zato, ker nas je doletela začasna kriza, za katero niso odgovorni.

Zaposleni so danes bolj v negotovem položaju kot kadarkoli v obdobju od leta 1930. Leta 2009 je denimo v ZDA število novih brezposelnih v tednu dni doseglo rekord (665 tisoč). V zadnjih dveh tednih pa se je to število povečalo najprej na 3,3 milijona in nato na 6,6 milijona. Čeprav se brezposelnost v Evropi navadno giblje počasneje in manj niha, se že kažejo zlovešča znamenja: indeks nabavnih vodij (PMI), ki meri zaposlenost, je marca zabeležil rekordni upad.

Gospodarstvo moramo »zamrzniti« in ga ohraniti čim bližje razmeram pred krizo, da bi preprečili trajne posledice. Ta cilj lahko dosežemo z različnimi orodji. Eno izmed njih je uvedba vladnih programov, ki kratkoročno podpirajo zaposlenost. Drugo je mobilizacija bančnega sistema, s čimer bo podjetjem zagotovljen obratni kapital, da bodo lahko še naprej plačevala račune in izplačevala plače. Ker je evrsko območje gospodarstvo, ki temelji na bančništvu, lahko s spodbujanjem tokov kreditiranja hitro usmerimo likvidnost v vse nastale razpoke v gospodarstvu.

Vlade in centralne banke sprejemajo ukrepe, ki se medsebojno dopolnjujejo, da bi banke lahko izpolnile to vlogo. Vlade zagotavljajo jamstva za posojila, s čimer se zmanjšuje posojilno tveganje v bankah: na evrskem območju je takim programom že namenjenih približno 16 odstotkov BDP. ECB pa zagotavlja dovolj likvidnosti in tako odpravlja likvidnostno tveganje v bankah ter hkrati pripomore k temu, da pogoji financiranja ostanejo ugodni za celotno gospodarstvo.

Uvedli smo dve vrsti ukrepov, da bi dosegli ta cilj.

Prvič, ciljno usmerjene ukrepe izjemno velikega obsega, tako da bo likvidnost dosegla tiste, ki jo najbolj potrebujejo. Z novimi ciljno usmerjenimi operacijami refinanciranja bankam zagotavljamo likvidnost v višini okoli tri bilijone evrov po negativni obrestni meri, ki lahko znaša celo –0,75 odstotka, kar je najnižja obrestna mera, ki smo jo kadarkoli ponudili. Iz izkušenj vemo, da so lahko takšni ukrepi zelo učinkoviti. Ocenjujemo, da sta dve prejšnji seriji takšnih ciljnih operacij spodbudili banke, da so posodile okoli 125 milijard evrov več, kot če teh operacij ne bi uvedli.

Da bi lahko banke v celoti izkoristile nove ciljno usmerjene operacije refinanciranja, smo uvedli tudi sveženj ciljno usmerjenih ukrepov za ublažitev zahtev glede zavarovanja terjatev, s posebnim poudarkom na manjših podjetjih, samozaposlenih in zasebnikih. Nacionalne centralne banke v Eurosistemu lahko kot zavarovanje v kreditnih operacijah sprejemajo tudi posojila podjetjem in samozaposlenim, ki so dobili jamstvo v okviru programov boja proti koronavirusu, vključno z manjšimi posojili.

Ti ukrepi bodo spodbudili banke, da bodo posojila odobrile tudi mikropodjetjem in samostojnim podjetnikom – ki imajo navadno težji dostop do posojil – ter jih refinancirale z izposojanjem pri ECB za dobo treh let po negativni obrestni meri. Na evrskem območju je približno 22 milijonov ljudi samozaposlenih, kar pomeni 14 odstotkov vseh zaposlitev. V Sloveniji ta številka znaša 18,8 odstotka. Ti ukrepi bodo tako precejšnjemu delu naše delovne sile omogočili dostop do kreditiranja.

Drugič, v velikem obsegu kupujemo obveznice javnega in zasebnega sektorja, da bi lahko vsi gospodarski sektorji izkoristili ugodne pogoje financiranja. Naš izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji nam skupaj z drugimi programi omogoča, da do konca letošnjega leta kupimo obveznice v vrednosti več kot bilijon evrov. V okviru tega programa pa lahko nakupe fleksibilno razporejamo po različnih razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah. Nakupe vrednostnih papirjev smo razširili tudi na komercialne zapise, ki so za podjetja pomemben vir likvidnosti. S tem bodo podjetja dobila dodatno podporo pri vsakodnevnem upravljanju denarnih tokov in pri izogibanju nepotrebnemu odpuščanju.

Ti ukrepi skupaj dokazujejo, da ne bomo dopuščali procikličnega zaostrovanja pogojev financiranja sredi ene največjih makroekonomskih kataklizem v sodobnem času. Toda naš odziv bo še učinkovitejši, če se bodo vse politike medsebojno dopolnjevale. Glavno je, da se javnofinančne politike v vseh delih evrskega območja odzivajo z dovolj veliko silo. Vlade si morajo medsebojno pomagati, da bi lahko skupaj dosegle optimalen odziv politik v odgovor na skupni šok, za katerega niso odgovorne.

Z usklajenimi javnofinančnimi politikami in denarno politiko – ter z enako obravnavo vseh v boju proti virusu – lahko najbolje zaščitimo svojo produktivno sposobnost in zaposlenost, kar nam bo omogočilo, da bomo vnovič dosegli vzdržno gospodarsko rast in inflacijo, potem ko bo izbruh koronavirusa za nami. Če ne bodo ozdravele vse države, bodo druge na slabšem. Solidarnost nam je pravzaprav v lastnem interesu. ECB bo svojo vlogo še vedno opravljala tako, da bo izpolnila mandat cenovne stabilnosti in služila evropskim državljanom.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Komu in za koliko so v NLB že znižali plače: sledijo velika odpuščanja?

Lahko zaradi poslabšanja gospodarske slike pričakujemo nova pogajanja za ceno srbske Komercijalne banke in ali je že kakšna sprememba...

FINANCE
Times: znanost postaja jasna – zaprtje držav ni več pravo zdravilo 168

Vrhunska znanstvenika opozarjata, da zaradi korone ni potrebe po politični odločitvi o nadzoru ljudi in sledenju državljanom

FINANCE
Kako močno se bo stresel trg nepremičnin? 12

Korona bo vsekakor skrčila povpraševanje, na trg pa hkrati potisnila nekaj nove nepremičninske ponudbe.

FINANCE
Kakšen je predlog za Kurzarbeit, vsakemu polnoletnemu vavčer za dopustovanje v Sloveniji! 11

Kaj še pride v novi sveženj pomoči za ublažitev posledic epidemije zaradi koronavirusa, kdaj bo pred poslanci