Slovensko kmetijstvo zaostaja pri digitalizaciji

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 3 min
06.02.2020  10:46  Dopolnjeno: 06.02.2020 10:52
12. februarja bo v Ljubljani potekala Agrobiznis konferenca, v ospredju katere bo predvsem vprašanje, kako razmišljati onkraj krožnika in kateri so novi trženjski pristopi v kmetijstvu, svoje znanje in izkušnje pa bodo z nami delili izjemni domači in tuji govorci
Slovensko kmetijstvo zaostaja pri digitalizaciji

Obveščaj me o novih člankih:  

Pred 7. Agrobiznis konferenco smo za nekaj vpogledov prosili prejemnika evropske nagrade za inovativne mlade kmete Andreasa Gugumucka, Žigo Kršinarja, ki je nekoč malo kmetijo z najemom površin povečal za dvajsetkrat in jo razvil v skoraj celoti samooskrbno, ter Denisa Topolnika, direktorja inovacijsko-tehnološkega grozda ITC iz Murske Sobote. Letošnja konferenca namreč želi poudariti tri pomembne stvari, ki so nujne v slovenskem kmetijstvu: mlade kmete, podjetniško naravnanost in povezovanje za lažji nastop na trgu.

Kako razmišljati čez rob krožnika

Eden izmed govorcev letošnje Agrobiznis konference je Andreas Gugumuck, dunajski polžerejec in prejemnik evropske nagrade za inovativne mlade kmete, ki je oživil dolgoletno mestno tradicijo vzreje polžev. Polže tudi predeluje v pripravljene živilske izdelke, kot so denimo vloženi polži v balzamičnem kisu in čebuli, polžji golaž in polžji ragu, od leta 2008 pa prireja tudi polžji festival.

Gugumuck bo udeležencem konference predstavil, kako oživiti staro kulinarično tradicijo, kako »razmišljati onkraj roba krožnika«, spregovoril pa bo tudi o novih trženjskih pristopih. Dunajski polžerejec pravi, da je bila ena njegovih najboljših odločitev ta, da je pustil svojo staro službo na IT področju. »Sprejmite odločitev, začnite s svojim projektom, ne razmišljajte preveč, nenehno se učite in naredite vse, da se bo vaša odločitev izkazala za pravo«, je nasvet, za katerega si želi, da bi mu ga kdo dal na začetku poti.

Z razumevanjem dodane vrednosti kmetiji dal nov zagon

Kako z razumevanjem dodane vrednosti v kmetijstvu razvijati svojo poslovno idejo, bo rdeča nit predavanja Žige Kršinarja, lastnika Ekološke kmetije Kršinar, ki se nahaja na Katarini nad Ljubljano. S svojim znanjem, ki ga je pridobil na Biotehniški fakulteti pri študiju agronomije, je kmetiji dal nov zagon. Nekoč malo kmetijo je z najemom površin povečal za dvajsetkrat in jo razvil v skoraj celoti samooskrbno. Na njej prideluje seneno meso, sodeluje pri evropskem projektu evropskega senenega mesa in mleka; na svojih pašnikih ne gnoji … »To so posebni občutki, ki bi jih radi delil z vami. Upam, da mi vas uspe čim več navdušiti, da stopite po tej poti. Odločil sem se, da svojo kmetijo še dodatno obogati, in sicer s prenosom znanja«, pravi Kršinar.

Pametno kmetijstvo

Nov zagon kmetijstvu daje tudi digitalizacija. »Globalni trg, na katerem konkurirajo tudi slovenski kmetje, se srečuje s potrebami po preobrazbi za hitrejšo in učinkovitejšo proizvodnjo, kar je posledica čedalje večjih potreb po sami hrani pa tudi podnebnih sprememb. Po drugi strani pa tudi potrošniki čedalje bolj zahtevajo konkretno zagotovilo glede izvora hrane ter zagotavljanja sledljivosti v prodajnih verigah. In prav digitalizacija vsega omenjenega omogoča učinkovito transformacijo panoge«, poudarja Denis Topolnik, prav tako eden izmed govorcev na 7. Agrobiznis konferenci.

Žal pa po besedah Topolnika, direktorja ITC – Inovacijsko tehnološkega grozda Murska Sobota, slovensko kmetijstvo na tem področju zaostaja. Tistim kmetijam in podjetjem, ki so v tem kontekstu najbolj ogrožena, »saj ne premorejo dovolj sredstev ter znanj za preboj na področju digitalizacije, se bodo pa primorana digitalizirati, če bodo želela biti konkurenčna v prihodnje«, si prizadeva pomagati Digitalno inovacijsko stičišče za kmetijstvo in proizvodnjo hrane (DIH AGRIFOOD), ki združuje slovensko ter evropsko raziskovalno in razvojno strokovno znanje s področja kmetijstva in proizvodnje hrane. Njihova mreža ponuja najnovejše znanje o digitalizaciji te panoge – tim. ‘pametnega kmetijstva’.

Vseeno pa so v Sloveniji »nekatere, posebej večje, kmetije ter nekatera kmetijska podjetja, ki so digitalizacijo že precej vpeljala v svoje proizvodne procese.« Imamo pa tudi ponudnike naprednih tehnoloških rešitev, ki so v veliki meri majhna podjetja in ‘startupi’ in se s svojimi tehnološkimi rešitvami uvrščajo v sam vrh v EU, še dodaja Topolnik.

17 kmetij s pametnim gnojenjem in namakanjem

Na področju digitalizacije kmetij DIH Agrifood trenutno prek različnih evropskih projektov podpira 17 kmetij iz različnih panog po vsej Sloveniji pri vpeljavi naprednih sistemov za napovedovanje potreb po gnojenju in namakanju ter za preprečevanje bolezni. »Sistemi preko nameščenih senzorjev merijo in zbirajo podatke o temperaturi in vlažnosti zemlje ter zraka, količini padavin ter količini insektov. Po obdelavi se ti podatki lahko uporabijo kot osnova za avtomatizacijo in optimizacijo obstoječih namakalnih sistemov, so pa tudi vir informacij za odločanje o gnojenju in zaščiti rastlin«, pojasnjuje Topolnik in dodaja, da v trgovini Zelena točka DIH Agrifood vpeljuje digitalni sistem sledljivosti hrane, osnovan na tehnologiji veriženja blokov (t.i. Blockchain): »To bo omogočalo kupcem v maloprodajni trgovini ter tudi v veleprodaji enostaven dostop do informacije o poreklu hrane«.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Komu in za koliko so v NLB že znižali plače: sledijo velika odpuščanja?

Lahko zaradi poslabšanja gospodarske slike pričakujemo nova pogajanja za ceno srbske Komercijalne banke in ali je že kakšna sprememba...

FINANCE
Times: znanost postaja jasna – zaprtje držav ni več pravo zdravilo 168

Vrhunska znanstvenika opozarjata, da zaradi korone ni potrebe po politični odločitvi o nadzoru ljudi in sledenju državljanom

FINANCE
Kako močno se bo stresel trg nepremičnin? 12

Korona bo vsekakor skrčila povpraševanje, na trg pa hkrati potisnila nekaj nove nepremičninske ponudbe.

FINANCE
Kakšen je predlog za Kurzarbeit, vsakemu polnoletnemu vavčer za dopustovanje v Sloveniji! 11

Kaj še pride v novi sveženj pomoči za ublažitev posledic epidemije zaradi koronavirusa, kdaj bo pred poslanci