Oglasno sporočilo

(Intervju) Rainer Schamberger, Bankart: »Prihodnost je v celostno zaključenih transakcijah«

Čas branja: 4 min
31.01.2020  04:06  Dopolnjeno: 31.01.2020 08:06
S strokovnjakom za plačila in novim članom poslovodstva družbe Bankart smo se pogovarjali o prihodnosti plačil in finančne industrije
(Intervju) Rainer Schamberger, Bankart: »Prihodnost je v celostno zaključenih transakcijah«
Dr. Rainer Schamberger se je rodil v Zgornji Avstriji in študiral računalništvo na Tehniški univerzi na Dunaju, kjer je leta 2013 doktoriral na temo Scenariji mobilnih operacij denarnih transakcij. Pred prevzemom funkcije v podjetju Bankart je delal za več ameriških podjetij, kot so First Data, CSC in Cerberus, za rusko Sberbank Europe, bil je tudi direktor podjetja Payment Services Austria. V svojem drugem življenju pa je že od leta 1986 pevec v glasbeni skupini. 

Kateri trendi bodo letos prevladovali na področju plačil?

Industrija plačil se ločuje od klasičnega bančništva. Na trg vstopajo novi akterji iz nefinančne industrije, kot so trgovci na drobno, telekomunikacijski ponudniki, fintech podjetja in novonastale globalne banke. PSD2, odprto bančništvo in takojšnja plačila bodo letošnji glavni trendi.

Ali obstajajo kakšne šibke točke v industriji?

Vsaj v EU je to prevelika razdrobljenost trga. Čeprav je več kot 90 odstotkov transakcij opravljenih na domačem trgu, potrebujemo evropsko interoperabilnost. ECB in poslovne banke si prizadevajo, da bi to dosegle z določenimi pobudami, kakršna je denimo vseevropska pobuda za plačilne rešitve – PEPSI.

Spreminja se tudi vedenje potrošnikov. Kaj to pomeni za plačila?

Potrošniki pričakujejo celostno izkušnjo nakupovanja, vključno s plačili. To bo vodilo h konvergenci plačilnih načinov, razlike med plačili na prodajnem mestu, elektronskimi in mobilnimi plačili bodo vse manjše. Trenutno je še v uporabi štiričlanski plačilni model – izdajatelj, pridobitelj, potrošnik, trgovec –, ki je v resnici šestčlanski, če dodamo še licence in ponudnika plačilnih storitev. Veliko posrednikov v prihodnje ne bomo potrebovali, saj bi moral biti poudarek na potrošniku.

Kdo bo ostal brez posla in kdo je varen?

Za podjetja, ki se ukvarjajo s storitvami pridobivanja informacije o stanju na računu, se posel počasi končuje. Prihodnost bo v celostno zaključenih, tako imenovanih end-to-end plačilnih transakcijah.

Velika tehnološka in fintech podjetja vse bolj pogledujejo na trg finančnih storitev. Kako bo to vplivalo na plačilno industrijo?

Kjer obstaja trend, vedno obstaja tudi antitrend. Menim, da se vse skupaj ne bo končalo le z dvema velikima podjetjema ali svetovoma. Sem zagovornik pametnega regionalnega sodelovanja, tako imenovanih regionalnih ekosistemov, od katerih imajo korist predvsem potrošniki. Umetna inteligenca mora delati v korist potrošnika, prav tako podatki. Če potrošnik dovoli, da se njegovi podatki ustrezno obdelujejo na posameznem mestu, mu mora to prihraniti čas in denar ter zagotoviti boljšo izkušnjo.

Od kod bo izvirala prihodnja rast v panogi plačil?

V ospredju bo odprava gotovinskih plačil, njihov delež je v naši regiji še vedno okoli 80-odstoten ali celo večji. Prihodke bodo ustvarjale nove transakcije in storitve, kot so avtorizacije na področju digitalnega pridobivanja strank, preverjanja njihove identitete, tokenizacija, storitve preprečevanja prevar in druge. Prihaja tudi internet stvari in vprašanje je, kdo bo obdeloval številne transakcije med povezanimi napravami.

Kdo bo te spremembe najbolje izkoristil?

Potrošnik bi moral pridobiti največ, predvsem bolj pregledne, natančne in učinkovite transakcije ter več ponudbe. Tudi za trgovce so številne spremembe zanimive, saj bi lahko dodatno pospešile prodajo. Zamislite si, kaj vse je danes potrebno, da nekaj kupite. Dobavitelji morajo izdelek prinesti v trgovino in ga dati na polico, kjer ga prevzamete in odložite v nakupovalni voziček. Pa še nismo blizu blagajne.

Torej prodajalne prihodnosti ne bodo videti tako kot tiste, ki jih imamo danes?

Verjetno. Mogoče nas bo v prihodnosti sistem prepoznal že ob vstopu v trgovino in nam takoj ponudil običajne izdelke, ki jih kupujemo. Lahko nas bo tudi vodil do želenih izdelkov, na koncu pa se bo plačilo samodejno odštelo z našega računa.

Kako so v vaših očeh videti idealna plačila?

Želim imeti ustrezne podatke na ustreznem mestu, da mi ne bo treba vedno znova razlagati svojih želja in zahtev. Če dovolim, da trgovina ali banka uporablja moje podatke za mojo korist, vključno s plačili, pričakujem brezšivno transakcijo, nakup brez trenj.

Kakšen pa je Bankartov načrt?

Naš temelj je varna in dostopna plačilna infrastruktura po vsej državi. Stranke imajo na voljo paleto orodij, ki zajema vse najnovejše funkcionalnosti, vključno s takojšnjimi plačili. Smo prvi v regiji glede celostnosti storitev. Poleg tega ponujamo storitve z dodano vrednostjo na področju uporabniške izkušnje in digitalnih računov. Kljub vstopu globalnih velikanov na trg imamo veliko priložnosti. Sledimo svoji regionalni viziji, poimenovani A22, ki pomeni jadransko regijo in 22 milijonov prebivalcev v njej. Ponujamo regijsko storitveno platformo, ne le bankam, temveč tudi trgovcem, telekomunikacijskim operaterjem in drugim podjetjem, ki želijo z nami sodelovati pri ustvarjanju skupnega jadranskega ekosistema. Naše poslanstvo je poenostaviti kompleksnost in izboljšati izkušnje strank na področju plačil.

Zdi se, da je digitalizacija mnogo bank ujela na napačni nogi. Kaj lahko storijo?

Težave so arhitekturne narave. Ker banke zadnjih 20 let premalo vlagajo v arhitekturo, se zdaj spopadajo z izzivi zagotavljanja novih storitev in prilagodljivosti poslovanja. Osredotočiti se morajo na primere dobrih praks. Tehnološko gledano pa jim na pomoč lahko priskoči tehnologija veriženja podatkovnih blokov, zlasti na področju snovanja zaupanja vrednih storitev.

Številne banke že sodelujejo s fintech podjetji – je to prava pot?

Prednost tovrstnega sodelovanja je v prenosu znanj in sodobnega razmišljanja. Sodelovanje pa je lahko dobičkonosno le, če obstaja ustrezna in predvsem celostna integracija na obeh straneh.

Bill Gates je napovedal, da bomo bančništvo še potrebovali, bank pa ne. Kaj menite vi?

Številni strokovnjaki so že razpravljali o tem. Banke bi morale zmanjšati globino svojega poslovanja. Danes namreč delujejo podobno, kot če bi avtomobilska industrija sama gojila govedo, da bo imela dovolj usnja za avtosedeže. Izziv bo izbrati pravi poslovni model, saj bo univerzalni bančni model zaradi kompleksnosti in vse večje konkurence težko ponujati na komercialni podlagi. Banke se bodo morale preoblikovati, odpira se prostor za sodelovalne platforme na področju bančništva.

FINANCE
Komu in za koliko so v NLB že znižali plače: sledijo velika odpuščanja?

Lahko zaradi poslabšanja gospodarske slike pričakujemo nova pogajanja za ceno srbske Komercijalne banke in ali je že kakšna sprememba...

FINANCE
Times: znanost postaja jasna – zaprtje držav ni več pravo zdravilo 168

Vrhunska znanstvenika opozarjata, da zaradi korone ni potrebe po politični odločitvi o nadzoru ljudi in sledenju državljanom

FINANCE
Kako močno se bo stresel trg nepremičnin? 12

Korona bo vsekakor skrčila povpraševanje, na trg pa hkrati potisnila nekaj nove nepremičninske ponudbe.

FINANCE
Kakšen je predlog za Kurzarbeit, vsakemu polnoletnemu vavčer za dopustovanje v Sloveniji! 11

Kaj še pride v novi sveženj pomoči za ublažitev posledic epidemije zaradi koronavirusa, kdaj bo pred poslanci