Komisarska zaslišanja: kdo bo zaslišan, kdo je v težavah, kako se bo odločalo

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 5 min
28.09.2019  13:00
Zaslišanja komisarskih kandidatov se začnejo v ponedeljek - slovenski kandidat za komisarja Janez Lenarčič bo na evroposlanska vprašanja odgovarjal v sredo zvečer
Komisarska zaslišanja: kdo bo zaslišan, kdo je v težavah, kako se bo odločalo
Foto: DAINA LE LARDIC/EP

Obveščaj me o novih člankih:  

Vsi kandidati za evropske komisarje so evropskemu parlamentu že predložili izjave o finančnem položaju ter odgovore na pisna vprašanja evroposlancev o temah iz resorja, ki ga bodo pokrivali - v ponedeljek pa se začne zares. Evroposlanci se bodo namreč lotili zaslišanja komisarskih kandidatov v živo. Prvi bo kandidaturo zagovarjal Slovak Maroš Šefčovič, slovenski kandidat Janez Lenarčič bo zaslišan v sredo. Za dva od 27 komisarskih kandidatov (Madžara in Romunko) še ni jasno, kaj bo z njunima zaslišanjema, saj je pristojni odbor pri njiju vnaprej ugotovil navzkrižje interesov. Poglejmo podrobnosti o zaslišanjih.

Kdo zasliši komisarske kandidate

Za posamezne kandidate zaslišanja pripravijo na tistih odborih evropskega parlamenta, kjer so pristojni za področje, ki bo zaupano prihodnjim komisarjem. Ni nujno, da pri zaslišanju sodelujejo le člani enega parlamentarnega odbora – Janeza Lenarčiča, ki je kandidat za komisarja za krizno upravljanje, bo prvenstveno zaslišal odbor za razvoj, pridružil pa se mu bo še odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane.

Kako poteka zaslišanje

Vsi komisarski kandidati so morali poslati izjave o finančnih interesih ter do konca minulega tedna že odgovoriti na pisna vprašanja. V ponedeljek se bodo začela tudi zaslišanja v živo:

  • Vsako zaslišanje traja približno tri ure.
  • Kandidat ima na začetku 15-minutni uvodni nagovor, v katerem razgrne svoje videnje področja. Sledijo vprašanja članov iz glavnega pristojnega odbora ter pridruženih odborov, ki so pripravili zaslišanje.
  • Vsak kandidat bo dobil predvidoma 25 vprašanj, možna so dodatna vprašanja.
  • Čas je omejen – minuto bo na voljo za vprašanje, tri minute bodo imeli kandidati na voljo za odgovor.
  • Zaslišanja so javna in jih bo mogoče spremljati v neposrednem spletnem prenosu na spletišču evropskega parlamenta.

Kdaj v parlamentu ocenijo zaslišanje

Čeprav kandidata lahko zasliši tudi več parlamentarnih odborov (poleg glavnega še pridruženi odbor), njegovo zaslišanje ocenijo le v glavnem pristojnem odboru (v primeru Janeza Lenarčiča je to odbor za razvoj).

Po koncu vsakega zaslišanja bodo »koordinatorji« (to so predsednik glavnega pristojnega odbora ter predstavniki vseh političnih skupin v tem odboru) na evalvacijskem sestanku ugotavljali, ali si je zaslišani kandidat pridobil podporo.

Koordinatorji morajo zaslišanje oceniti v 24 urah.

O podpori koordinatorji odločajo s konsenzom. Če tega ni mogoče doseči, se opravi glasovanje; tega kandidat uspešno prestane, če doseže dvotretjinsko podporo. Kot navajajo pri evropskem parlamentu, lahko po potrebi člani pristojnega odbora zahtevajo dodatna pisna pojasnila ali celo skličejo dodatno zaslišanje, ki ne sme biti daljše od ure in pol.

Ocena mora biti torej nared v 24 urah, koordinatorji pa zatem za svojega zaslišanega kandidata sestavijo pismo s priporočilom, ali je primeren za opravljanje predlagane funkcije v prihodnji evropski komisiji.

Zatem bo konferenca predsednikov odborov 15. oktobra ocenila vsa zaslišanja in sklepe poslala naprej.

Nato bo konferenca predsednikov evropskega parlamenta (konferenco predsednikov sestavljajo predsednik evropskega parlamenta ter vodje vseh političnih skupin v evropskem parlamentu) 17. oktobra opravila končno oceno in razglasila konec zaslišanj.

Lahko poslanci zavrnejo posamezne kandidate?

Ne, evropski parlament ne more zavrniti zgolj posameznega kandidata (ali več), temveč lahko zavrne zgolj celotno komisijo. Ta grožnja – zavrnitve celotne komisije – za evropski parlament pomeni vzvod za politični pritisk na vodjo prihodnje komisije. V preteklosti je bil tak pritisk že uspešen. Spomnimo, nekdanja slovenska premierka Alenka Bratušek, ki je bila kandidatka za podpredsednico evropske komisije, je po negativni oceni zaslišanja kot kandidatka odstopila. Znan je tudi primer, ko je tedanji italijanski premier Berlusconi umaknil kandidaturo Rocca Buttiglioneja (za resor pravosodja, svobode in varnosti), ki je bil negativno ocenjen zaradi skrajnih stališč do homoseksualcev in žensk.

In še zadnji korak – 23. oktobra bodo o usodi nove evropske komisije glasovali vsi evroposlanci na plenarnem zasedanju.

Sledi glasovanje za potrditev nove komisije

Po koncu vseh zaslišanj, ko bodo znana tudi priporočila glede vseh kandidatov, bo sledil še zadnji korak v parlamentarnem potrjevanju nove evropske komisije, in sicer na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, kjer se bodo o prihodnji komisiji izrekli vsi evroposlanci.

Predvidoma bodo o novi komisiji odločali 23. oktobra.

Na tem plenarnem zasedanju bo najprej prihodnja predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila svoj program. Temu bo sledila poslanska razprava. In glasovanje – v katerem evropska komisija za izvolitev potrebuje potrditev evropskega parlamenta z večino oddanih glasov.

Sledi le še en, zadnji korak, ki je vedno rezerviran za države članice EU. Te morajo komisijo še formalno potrditi, in sicer s kvalificirano večino.

Letos posebej veliko zapletov

Zgodilo se je že, da v preteklosti kak komisarski kandidat ni bil pozitivno ocenjen, a toliko zapletov, kot jih je opaziti z letošnjimi komisarskimi kandidati, ni bilo še nikoli. Še nikoli se, denimo, ni zgodilo, da bi negativno oceno kandidat dobil že pred zaslišanjem – to se je letos zgodilo pri Madžaru Laszlu Trocsanyiju in Romunki Rovani Plumbovi. Pri njiju je namreč odbor za pravne zadeve ugotovil navzkrižje interesov ... kar pomeni blokado.

Kaj bo sploh z njunim zaslišanjem oziroma z njuno kandidaturo, bo več znanega v ponedeljek, ko se bo odbor znova sestal. Madžarski kandidat Trocsanyi se bo po tujem poročanju pritožil na odločitev parlamentarnega odbora za pravne zadeve (kjer je bilo navzkrižje interesov potrjeno z 11 glasovi za in devetimi proti).

Ni pa to edini zaplet, v težavah je več kandidatov:

  • Belgijec Didier Reynders (RE, nekdanji Alde), ki mu je bil namenjen resor pravosodja, je v Belgiji v predkazenskem postopku zaradi suma korupcije in pranja denarja v Kongu.
  • Francozinjo Sylvie Goulard (RE, nekdanji Alde), ki jo prihodnja predsednica komisije von der Leynova vidi za vodjo resorja za notranji trg, preiskuje evropski urad za boj proti goljufijam Olaf, očitana ji je napačna poraba denarja evropskega parlamenta iz časa, ko je bila evroposlanka (članica parlamenta je bila od leta 2009 do 2017).
  • Hrvatica Dubravka Šuica (EPP), ki naj bi prevzela resor »demokracija in demografija«, je na očeh javnosti zaradi dvomov o izvoru družinskega premoženja, ki je ocenjeno na pet milijonov evrov, ter zaradi očitka, da kot evroposlanka dvakrat ni podprla resolucij v prid enakopravnosti spolov.
  • Madžar Laszlo Trocsanyi (EPP) je avtor sporne pravosodne reforme na Madžarskem, zaradi katere je Madžarska v sporu z EU zaradi očitka o omejevanju moči pravosodja.
  • Poljak Janusz Wojciechowski (evroskeptična ECR), ki naj bi vodil resor za kmetijstvo, je pod preiskavo OLAF zaradi domnevnih nepravilnosti pri povračilu potnih stroškov, ko je bil poslanec evropskega parlamenta. Kot je tvitnil, je na lastno pobudo vrnil denar. Wojchiechowski je sicer tudi poljski predstavnik pri Evropskem računskem sodišču.
  • Romunka Rovana Plumbova (S & D), ki naj bi bila pristojna za resor prometa, je pod preiskavo zaradi očitkov korupcije.

In ne nazadnje, Ursula von der Leyen (EPP), predsednica prihodnje evropske komisije, je bila deležna očitkov, da bo položaj prevzela, čeprav ni sodelovala v postopku vodilnih kandidatov, zlasti pa bega dvoje. Eno je očitek iz leta 2015, da je prepisala večji del doktorata, pri čemer je bilo naposled odločeno, da »kandidatka ni pravilno citirala velikega dela gradiva v doktorski disertaciji, a da napake niso bile namerne«. Hkrati nad njo visi preiskava nemškega parlamenta zaradi domnevno spornega dodeljevanja pogodb zunanjim svetovalcem, ko je bila obrambna ministrica, ter nepotizma. Pri nemški opoziciji (liberalni FDP in zelenih) vztrajajo, da jo morajo povabiti na zaslišanje v parlamentarni preiskavi (po dosegljivih informacijah decembra).



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Komu in za koliko so v NLB že znižali plače: sledijo velika odpuščanja?

Lahko zaradi poslabšanja gospodarske slike pričakujemo nova pogajanja za ceno srbske Komercijalne banke in ali je že kakšna sprememba...

FINANCE
Times: znanost postaja jasna – zaprtje držav ni več pravo zdravilo 168

Vrhunska znanstvenika opozarjata, da zaradi korone ni potrebe po politični odločitvi o nadzoru ljudi in sledenju državljanom

FINANCE
Kako močno se bo stresel trg nepremičnin? 12

Korona bo vsekakor skrčila povpraševanje, na trg pa hkrati potisnila nekaj nove nepremičninske ponudbe.

FINANCE
Kakšen je predlog za Kurzarbeit, vsakemu polnoletnemu vavčer za dopustovanje v Sloveniji! 11

Kaj še pride v novi sveženj pomoči za ublažitev posledic epidemije zaradi koronavirusa, kdaj bo pred poslanci