Oglasno sporočilo

Delež kongresne dejavnosti se bo še povečeval

Čas branja: 5 min
09.07.2019  02:32
INTERVJU: mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča
Delež kongresne dejavnosti  se bo še povečeval
Naš končni cilj je, da polovico prihodkov ustvarimo s sejemsko, polovico pa s kongresno dejavnostjo.

Za družbo Gospodarsko razstavišče je znova uspešno leto. Lani so ustvarili 6,5 milijona evrov prihodkov, kar je osem odstotkov več kot leta 2017, čisti poslovni izid leta pa je zrasel za 35 odstotkov in je znašal 0,4 milijona evrov. Sejemska dejavnost je prinesla 60 odstotkov prihodkov, kongresna 30 odstotkov, preostalih 10 odstotkov pa drugi dogodki, kot so koncerti, seminarji, delavnice in podobni. Letos pričakujejo manjši delež sejemske in večji delež kongresne dejavnosti.

O letošnjih smernicah in prihodnjih načrtih smo se pogovarjali z direktorjem mag. Iztokom Briclom.

Na letošnjem sejmu Dom so razstavljavci razgrabili razstavne prostore. Ali je to že lahko napoved še enega uspešnega poslovnega leta, glede na to, da s tem sejmom ustvarite približno petino letnih prihodkov?

Tudi letos, ko praznujemo 65 let obstoja, nam kaže dobro. Januarja smo se poslovili od še ene svetovne razstave, ki smo jo v Ljubljani gostili od 20. oktobra lani. Zanimanje zanjo je bilo izjemno. V treh mesecih si je Body Worlds Vital ogledalo 55 tisoč obiskovalcev. Na začetku februarja je bil nato 30. sejem Alpe-Adria, posvečen zelenemu in aktivnemu turizmu, ki smo mu letos dodali še sklop kamping in karavaning. Obiskalo ga je 20 tisoč ljudi, kar je rekordno v zadnjem desetletju. Na sejmu Dom je bilo sicer nekaj manj obiska kot lani, v celoti pa smo ga v zadovoljstvo razstavljavcev in ekipe GR uspešno izpeljali.

Kako pa kaže z jesenskimi sejmi?

Tudi organizacija jesenskih sejmov je že v polnem teku. Na 30. sejmu pohištva in notranje opreme Ambient Ljubljana bomo še posebej opozorili na mlado slovensko oblikovanje, saj snujemo edinstveni projekt Top ideje. Gre za borzo in razstavo mladih, še neuveljavljenih oblikovalcev in arhitektov. Tudi brezplačno arhitekturno svetovanje Top arhitekt bo zaznamovalo spremljevalni program sejma. Največ osvežitev pa bo deležen sejem za zdrav življenjski slog Narava-zdravje, ki bo potekal hkrati s sejmom Tečem oziroma 24. Ljubljanskim maratonom. Obeta se kar nekaj aktualnih tem – od mentalnega zdravja prek cepljenja do sveže, lokalne, ekološko pridelane hrane, tudi v gastronomiji, in različnih konceptov prehranjevanja. Razvijamo pa tudi nove prireditve. Sredi maja smo bili na pobudo Zveze društev upokojencev Slovenije soorganizatorji 1. Dnevov medgeneracijskega sožitja.

Kateri bodo letos nosilni projekti na področju kongresnega turizma?

Od 6. do 11. maja smo v organizaciji našega dolgoletnega partnerja Kenes International gostili 37. letno srečanje Evropskega združenja za otroške nalezljive bolezni, na katerem je bilo prek 2.300 udeležencev iz 90 držav. To je glede na globalnost dogodka kongres leta v Sloveniji. Letos sledijo še trije mednarodni kongresi s področja medicine. Drugi junijski teden bodo pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije razpravljali na konferenci o pravičnejšem javnem zdravstvu v Evropi. Mednarodna konferenca RIMS bo prav tako junija združevala specialiste s področja multiple skleroze in rehabilitacije pri njej. Zadnje izkušnje s področja oživljanja pa si bo na GR od 19. do 21. septembra izmenjalo približno 1.500 udeležencev iz Evrope.

Na Gospodarskem razstavišču potekajo tudi politični in gospodarski dogodki. Kateri bodo letos najbolj zanimivi?

Prav zdaj (5. in 6. junija, op. a.) gostimo največji politično-poslovni dogodek v zgodovini samostojne Slovenije – 4. konferenco pobude Tri morja. To je forum 12 držav članic EU o investicijah v gospodarstvo, transportno povezljivost, energetsko infrastrukturo, zaščito okolja, raziskave, razvoj in digitalno komunikacijo v regiji med Jadranskim, Baltskim in Črnim morjem. Konec avgusta se obeta še en zelo zanimiv dogodek. Poslovneži iz Šanghaja pripravljajo gospodarsko in kulturno sejemsko prireditev, ki bo odprta za najširšo javnost.

Kakšno bo letos v prihodkih razmerje med sejemsko in zunajsejemsko dejavnostjo?

Pričakujemo, da bo sejemska dejavnost pomenila 52 odstotkov prihodkov od prodaje, zunajsejemska pa preostalih 48 odstotkov, od tega kongresna dejavnost 35 odstotkov, preostalo pa drugi enkratni dogodki.

Opazen je trend, da se sejemska industrija čedalje bolj osredotoča na specializirane sejme s področja B2B. Kako to občutite na Gospodarskem razstavišču in kako se temu prilagajate?

Na GR skupno poteka 20 sejmov v organizaciji Gospodarskega razstavišča in drugih organizatorjev. Poslovne oziroma sejme B2B s področja avtomatizacije, mehatronike, senzorike, računalništva ter čistilnih naprav in vsega, kar je povezano z vodami, je pred dvema letoma v Ljubljano pripeljalo podjetje ICM. Tudi Primorski sejem ob bok našemu turističnemu sejmu Alpe-Adria organizira poslovne sejme s področja kulinarike in gostinstva GASTexpo – Sejme okusov.

Na drugi strani je dejavnost kongresov in poslovnih srečanj v vzponu. Kaj lahko od tega pridobita Ljubljana in Gospodarsko razstavišče?

Kongresni gost porabi od štiri- do šestkrat več kot običajen turist, zato mora biti cilj prestolnice privabljanje kongresnih gostov, in to zadnja leta v Ljubljani tudi uresničujemo. V Ljubljani trenutno primanjkuje vsaj tisoč hotelskih sob, zato je izgradnja novih hotelskih zmogljivosti absolutno nujna, saj bo ne nazadnje uskladila tudi cenovno politiko na tem področju. Hotelirji se namreč zelo dobro zavedajo, da je povpraševanje, vsaj v nekaterih mesecih v letu, večje od ponudbe, posledica pa je zviševanje cen.

Prireditelji kongresov ste se več let pritoževali, da je v Ljubljani premalo hotelskih zmogljivosti, zlasti petzvezdičnih. Že je zgrajen Intercontinental, nasproti gradijo nov podoben hotel, hotel je načrtovan v kompleksu Šumi. Kako bo to vplivalo na konkurenčnost Ljubljane kot kongresnega središča?

Po naših izkušnjah kongresni gostje večinoma ne uporabljajo petzvezdničnih hotelov, temveč hotele s tremi oziroma štirimi ali s štirimi zvezdicami superior. Kar se tiče števila turistov v Ljubljani, jih je bilo pred 10 leti približno 400 tisoč, danes jih je že skoraj 1,8 milijona. Naša želja je, da se v Ljubljani v čim krajšem možnem času poveča število hotelskih sob v tri- do štirizvezdničnih superior hotelih, kjer bomo lahko nameščali svoje kongresne goste. Hkrati pa tudi povečujemo zmogljivosti za kongresne goste na GR, kjer bomo leta 2022 odprli novo kongresno sejemsko dvorano, ki bo lahko sprejela do tri tisoč udeležencev.

Bodo pa kljub novim hotelom verjetno še vedno glavna težava slabe letalske povezave. Kako to komentirate?

Strinjam se. Letalske povezave prek brniškega letališča so že zdaj zelo žgoče vprašanje. Imamo slabe povezave z večjimi evropskimi metropolami, da o svetovnih niti ne govorimo. Dejstvo je, da morajo naši kongresni gostje žal večinoma uporabljati sosednja letališča, recimo v Benetkah, Zagrebu in drugje. Marsikomu se ne zdi logično, da prileti v drugo državo, ne v tisto, kjer poteka kongres.

Leta 2017 ste sklenili partnerstvo s skupino Dekon. Kakšni so po dveh letih rezultati tega partnerstva?

S podjetjem Dekon Turčija smo ustanovili skupno podjetje Dekon.SI, kjer sta oba partnerja – Gospodarsko razstavišče in Dekon Turčija – po 50-odstotna lastnika. S tem smo v Slovenijo pripeljali uglednega organizatorja kongresov, tako imenovanega PCO. Skupaj smo na GR organizirali že kar nekaj kongresov. Prihodnje leto imamo kongres Velo-city s 1.500 udeleženci, julija 2020 pa pričakujemo na kongresu s področja kemije, ki smo ga pridobili na pobudo slovenskih predstavnikov v mednarodnem združenju, kar 1.800 strokovnjakov z omenjenega področja.

Katere bodo letošnje glavne naložbe na Gospodarskem razstavišču in kaj boste z njimi pridobili?

Odkar sem na čelu Gospodarskega razstavišča, smo v infrastrukturo GR iz lastnih sredstev vložili skoraj pet milijonov evrov. Vlagamo v lastno tehnično opremo, pred kratkim smo investirali v dodatno osvetlitev dvoran za potrebe večjih kongresov in enkratnih dogodkov. Z lastno opremo in svojimi visoko usposobljenimi kadri naše storitve pridobivajo vrednost.

Gospodarsko razstavišče vodite od jeseni 2010. Kaj vse se je spremenilo od takrat do danes in kje vidite GR po koncu vašega tretjega mandata?

V obdobju 2011–2014 smo se ukvarjali predvsem s sanacijo podjetja, ki je bilo visoko zadolženo in je poslovalo z izgubo. Reorganizirali smo procese dela, okrepili tržno in marketinško funkcijo v podjetju ter se dogovarjali z bankami glede refinanciranja posojil. Poslovni izid smo ves čas izboljševali z organiziranjem odmevnih svetovnih razstav. V letih 2014–2018 je sledilo obdobje stabilizacije in rasti podjetja ter usmerjanja v kongresno dejavnost. Leta 2014 smo imeli pet mednarodnih kongresov, leta 2016 šest, leta 2018 pa že dvanajst. Tako se je delež kongresne dejavnosti v sestavi prihodkov v teh letih stalno povečeval ter lani dosegel že omenjenih 30 odstotkov.

Kakšne pa so napovedi za naprej?

Po letu 2019 se bo delež kongresne dejavnosti še povečeval. Letos je že potrjenih devet velikih mednarodnih kongresov, do konca leta pa je še šest mesecev in smo še v dogovorih za nekatere, tako da bo delež kongresne dejavnosti v prihodkih od prodaje dosegel 35 odstotkov. Tudi za leto 2020 nam kaže dobro, saj imamo podpisane dogovore za že šest velikih mednarodnih kongresov, o kar nekaj kongresih pa se še dogovarjamo. Naš končni cilj je, da polovico prihodkov ustvarimo s sejemsko, polovico pa s kongresno dejavnostjo. K temu bo veliko pripomogla gradnja osem milijonov evrov vredne nove multifunkcijske kongresne dvorane, ki jo bomo začeli graditi leta 2021.

Lahko za konec napoveste še letošnje poslovne rezultate?

Ocenjujemo, da bomo leto končali z najmanj 6,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar bo pet odstotkov nad načrti, in s čistim poslovnim izidom v višini 550 tisoč evrov, kar bo 10 odstotkov nad načrtovanim.

FINANCE
Članki
Članki Tožba Slovenije proti Hrvaški zaradi terjatev LB do hrvaških podjetij v prvi obravnavi pred ESČP, odločitev se pričakuje najprej konec leta 5

V Strasbourgu je 17-članski veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) prisluhnil argumentom Hrvaške in Slovenije...

FINANCE
Članki
Članki 3 stvari, ki jih morate vedeti o najnovejših napovedih Banke Slovenije 1

V svežih napovedih za Slovenijo pri Banki Slovenije predvidevajo, da bo tako letos kot prihodnje leto rast BDP poganjala domača poraba

FINANCE
Članki
Članki ECB sporoča: Rekordno nizke bodo obrestne mere še vsaj do konca prvega polletja 2020, ne le do konca leta 2019 1

Ob tem ključnem podatku so iz ECB sporočili tudi, po kakšni obrestni meri bodo posojali denar bankam v novem krogu poceni posojil TLTRO...

TRANS-LOG
Novice
Novice Bruselj Sloveniji: Vaša odvisnost od cestnega prometa je težava 5

V prihodnjem evropskem proračunu 2021–2027 Bruselj Sloveniji priporoča, naj se več ukvarja z naložbami v železnice in s trajnostnim...

FINANCE
Članki
Članki Slovenija kot ujeta v časovni stroj - iz Bruslja je dobila enaka priporočila kot lani 5

Letos prvič evropska komisija članicam EU ne namenja zgolj proračunskih in reformnih napotkov, ampak tudi naložbena priporočila

FINANCE
Članki
Članki Kaj bodo v četrtek storili pri ECB, ko je vse več znamenj gospodarskega upočasnjevanja 2

Po petih letih negativnih obrestnih mer na evrskem območju finančniki pričakujejo nadaljevanje zdajšnje monetarne politike in...

PRO
Članki
Članki Zakaj je pravi čas, da postanete aktivni trgovalec

Vse več se govori o naslednji krizi in to na finančne trge vnaša nihajnost, ki pa je odlična priložnost za aktivne trgovalce....