Komentar

EU: Ko maske padejo, je nacionalni interes vsepovsod

Čas branja: 3 min
04.06.2019  18:14
Francoski predsednik Macron je, svoji opevani »evropskosti« navkljub, že dva meseca po predlanski izvolitvi blokiral prodajo domače ladjedelniške družbe STX italijanskemu Fincantieriju. Te dni je začel groziti še z blokado načrtovane združitve Fiata in Renaulta, če združeni družbi ne zagotovijo sedeža v Parizu in neodpuščanja francoskih delavcev. Pred tremi meseci je v letalsko družbo Air France – KLM lastniško vstopila nizozemska država, ki tudi sama želi »besedo pri odločanju o naložbah in odpuščanjih«, nemški odločevalci pa so se trudili združiti Deutsche Bank in Commerzbank v »nacionalnega šampiona«, odkar je to padlo v vodo, pa ovirajo načrte, da bi zadnjo prevzel italijanski UniCredit. Ko maske padejo, je nacionalni interes vsepovsod.

Obveščaj me o novih člankih:  
politika   dodaj
Francija   dodaj
EU politika   dodaj
Emmanuel Macron dodaj
Fincantieri dodaj

V Sloveniji smo s pojmom »nacionalnega interesa« ter njegovimi področji uporabe in zlorabe kar dobro seznanjeni, a bi bilo naivno domnevati, da gre za posebnost naših krajev in naše takšne ali drugačne majhnosti. Zadnja dejanja vodilnih Nemčije, Francije in Italije jasno kažejo, da nacionalni interes uporabljajo in zlorabljajo tudi največji.

Čeprav je francoski predsednik Emmanuel Macron svojo volilno kampanjo spomladi 2017 temeljil na visokoletečih besedah o svoji »evropskosti«, je že dva meseca po izvolitvi blokiral prodajo domače ladjedelniške družbe STX italijanskemu Fincantieriju, italijanska vlada pa mu ni ostala dolgo dolžna in je tri mesece zatem blokirala prodajo domačega Telecoma Italia francoskemu Vivendiju. Oba posla sta na koncu vsaj delno uspela, saj je Francija dovolila Fincantieriju polovični delež v STX, Italija pa Vivendiju četrtinski delež v Telecomu Italia, a šele po dolgih pogajanjih in privolitvi zasebnih lastnikov teh družb v vrsto določil o neodpuščanju delavcev in nezniževanju njihovih plač.

Zatem se je Macron spet prelevil v zagovornika vseevropskih povezovanj ter odtlej redno – tako lani kot v soočenjih pred evropskimi volitvami minuli mesec – ostro kritiziral »zaprtost«, »neliberalnost« in »neevropskost« italijanske vlade. Le nekaj dni po tem, ko so bile tudi evropske volitve »pod streho«, pa je taisti Macron, ko sta italijanski Fiat in francoski Renault predstavila načrte svoje združitve, nenadoma pozabil na »evropskost« in vnovič postal odločen branilec francoskega »nacionalnega interesa«.

Francoska država ima 15-odstotni delež v Renaultu, brez njenega soglasja združitev nima realnih možnosti, Macron in njegov finančni minister Bruno Le Maire pa sta podporo združitvi v petek pogojila z zahtevami, da mora biti sedež združene družbe v Parizu, v upravnem odboru mora biti eno mesto rezervirano za predstavnika francoskih oblasti, optimizacija poslovanja pa ne sme vključevati odpuščanja francoskih zaposlenih.

Tudi italijanska stran ni ostala tiho. Matteo Salvini, podpredsednik vlade in prvi mož vodilne koalicijske stranke Liga, je že izrazil prepričanje, da bi tudi italijanska država morala imeti v združenem podjetju enak lastniški delež in s tem enako moč odločanja kot francoska, a mu za zdaj ugovarja finančni minister Giovanni Tria, ki za lastniški vstop države »ne vidi razloga«. Ali bo tako ostalo tudi, če bo Macron dobil svoje, bomo še videli.

Podobna zdajšnjemu razmišljanju italijanske je bila pred tremi meseci odločitev nizozemske vlade, da bo njen državni proračun kupil 13-odstotni delež v letalski družbi Air FranceKLM, v kateri francoska država že ima prav tolikšen delež; kot je obrazložila nizozemska vlada, želi imeti tudi sama »besedo pri odločanju o naložbah in odpuščanjih«. Na dan objave te novice je tečaj delnice te družbe upadel za kar 15 odstotkov, skupaj pa v treh mesecih odtlej za tretjino, kar precej jasno kaže, kaj si o takšni krepitvi »nacionalnih interesov« v družbi mislijo vlagatelji.

Prav dosti drugačna niso niti oblastniška ravnanja vodilne evropske velesile Nemčije. Čeprav so glede združitve dveh največjih tamkajšnjih bank, Deutsche Bank in Commerzbank, analize jasno kazale, da ne bi kaj prida pripomogla ne k dobičkonosnosti ne k višji ceni delnice združene banke, jasno pa je bilo tudi, da bi skrajno odstopala od načela, po katerem nobena banka ne bi smela biti tako velika, da bi jo v primeru insolventnosti država nujno morala reševati, so se nemški politični odločevalci na vse pretege trudili, da bi se zgodila. Po nekaj mesecih zakulisnega dogajanja se je v pogovore obeh bank o združevanju vpletel nemški finančni minister Olaf Scholz, ki naj bi s svetovalci celo »pripravljal spremembe zakonodaje, ki bi pocenile združitev« in s tem nastanek »nacionalnega šampiona«, kar seveda ni prav nič skladno z načeloma, da mora o vsem odločati trg, pravila pa da morajo biti enaka za vse banke.

Ko je te načrte preprečila ECB, je zanimanje za prevzem Commerzbank izrazil italijanski UniCredit. A tudi tokrat so odločevalci – tudi tukaj nemški, a za zdaj še ne tisti čisto z vrha, saj se pogajanja šele začenjajo – hitro »pojedli« vso načelnost in »evropskost« ter začeli metati pesek v kolesje teh pogajanj; član vodstva združenja nemških sindikatov VerDi (Vereinte Dienstleistungsgewerkschaft) je tako (na)povedal, da »bo prelite veliko krvi, preden bodo popustili in Italijanom dopustili prevzem«.

Precej drugače pa se je na to odzval Salvini: »Kot Italijan podpiram to načrtovano prevzemno ponudbo in bom zelo ponosen, če bo italijanska banka postala tekmovalka na vseevropski ravni,« je povedal novinarjem.Ko maske padejo, je nacionalni interes vsepovsod.

Tadej Kotnik je kolumnist časnika Finance in redni profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko.


Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Tudi prenizka inflacija je lahko problematična 1

Kot so pokazali sveži podatki evropskega statističnega urada Eurosta, se je inflacija na evrskem območju marca oddaljila od cilja ECB

FINANCE
Članki
Članki Kaj bodo v četrtek storili pri ECB, ko je vse več znamenj gospodarskega upočasnjevanja 1

Po petih letih negativnih obrestnih mer na evrskem območju finančniki pričakujejo nadaljevanje zdajšnje monetarne politike in...

FINANCE
Članki
Članki Slovenija kot ujeta v časovni stroj - iz Bruslja je dobila enaka priporočila kot lani 5

Letos prvič evropska komisija članicam EU ne namenja zgolj proračunskih in reformnih napotkov, ampak tudi naložbena priporočila

FINANCE
Članki
Članki Evropske volitve: Koliko zaslužijo poslanci, koliko davkov plačajo in kakšne pokojnine dobijo 6

Do kakšnih prejemkov so upravičeni poslanci evropskega parlamenta

FINANCE
Članki
Članki Kdo zares plača ceno višjih carin - država, proti kateri so uvedene, ali domači porabniki? 2

To vprašanje postaja vse bolj pereče, saj so ZDA zdaj napovedale povračilne ukrepe proti kitajskim povračilnim ukrepom v trgovinskem...

TRANS-LOG
Novice
Novice Bruselj Sloveniji: Vaša odvisnost od cestnega prometa je težava 5

V prihodnjem evropskem proračunu 2021–2027 Bruselj Sloveniji priporoča, naj se več ukvarja z naložbami v železnice in s trajnostnim...

PRO
Članki
Članki Slovenska fintech disrupcija: Platforma za instantne nakupe na obroke v poslovalnicah in na spletu

Alternativne metode plačevanja so se na trgu pojavile predvsem kot odgovor na drugačne potrebe kupcev, ki pri nakupih iščejo hitrejše,...