Oglasno sporočilo

Ali veste, kakšen bo vaš podatkovni center čez 5 let?

Čas branja: 7 min
24.05.2019  01:26
Ali veste, kakšen bo vaš podatkovni center čez 5 let?
g. Branko Jovanović (Advant d.o.o.)

Za zagotavljanje kakovostnega izvajanja IT-storitev in posledično uspešnost podjetja je ključnega pomena neprekinjeno poslovanje. Slednje pa je močno odvisno od jedra sodobne informatizacije - podatkovnih centrov.

Kako te kompleksne sisteme upravljati, kako zagotavljati njihovo zanesljivost in varnost, kako zmanjšati stroške investicij, vodenja in vzdrževanja podatkovnih centrov ter kakšni bodo podatkovni centri prihodnosti, o tem smo se pogovarjali z Brankom Jovanovićem, iz podjetja Advant d.o.o.

g. Jovanović, 30. maja 2019, se bo na Gospodarskem razstavišču, v Ljubljani, odvijala že 6. konferenca o podatkovnih centrih DATA CENTER, na kateri bo sodelovalo tudi vaše podjetje Advant d.o.o. Zakaj bi IT strokovnjakom priporočili obisk DATA CENTER konference?

Zelo rad postavim eno zanimivo vprašanje direktorjem informatike in drugim odločevalcem v podjetjih: »Ali mi lahko prosim imenujete, poleg data centra in informacijskega sistema, še kakšen drug del vaše infrastrukture, od delovanja katerega bi bil tako močno odvisen obstoj vašega podjetja?« Področje računalniških centrov je zelo specifična veja IT. Poleg znanj in razumevanja informacijskih sistemov ter potrebne IKT opreme, zahtevajo podatkovni centri poglobljena znanja na številnih drugih področjih. Skratka cel spekter tehnologij, ki jih moramo pokriti z znanjem in se predvsem zavedati, da brez njih ne bomo mogli zagotoviti zanesljivega in učinkovitega delovanja data centra in informacijskega sistema. DATA CENTER konferenca je torej dogodek, kjer se lahko dobi vpogled v sodobne trende na tem področju in izmenja izkušnje s kolegi in izkušenimi strokovnjaki.

Kakšni pa so sodobni trendi na področju podatkovnih centrov, ki bi jih še posebej izpostavili?

Ko govorimo o infrastrukturi podatkovnega centra se vse vrti okoli visoke stopnje zanesljivosti, varnosti, energetske učinkovitosti in človeških resursov. To je stalnica. Spreminjajo pa se trendi in praksa, po kakšni poti, na posameznem področju, dosegamo boljše rezultate. V industriji podatkovnih centrov obstajajo »večni« trendi, ki so povezani s prej omenjenimi cilji izboljšanja zanesljivosti in učinkvitosti opreme. V zadnjih letih so opazni premiki v smislu izrazitejše uporabe modularne zasnove opreme, uporabe naravnih virov za hlajenje opreme in novih oblik nadzornih sistemov. Pojavljajo pa se tudi novi trendi. Naj naštejem nekaj najbolj izrazitih. Zadnja leta se veliko govori o »Edge« podatkovnih centrih. Trend je pogojen s čedalje širšo uporabo IoT.

V prihodnjih letih pričakujemo implementacijo 5G brezčične tehnologije, ki bo omogočila cel kup novih aplikacij, izjemno odvisnih od hitrosti obdelave in prenosa podatkov. To bo zahtevalo prestaviltev podatkovnih centrov bližje uporabnikom, nastala bo t.i. distribuirana topologija, ki jo bodo tvorili »Edge« data centri.

Že nekaj let se veliko govori tudi o alternativah klasičnim podatkovnim centrom, ki jih imamo fizično nameščene v svojih podjetjih in organizacijah. V Sloveniji še nismo vsesplošno sprejeli ideje o gostovanju naše opreme v prostorih ponudnikov infrastrukture, teh pa je čedalje več. Recimo, trenutno za Telemach gradimo podatkovni center v Ljubljani, kapaciteta katerega bo 1,2MW. Del kapacitet je že na voljo in se tako postavlja ob bok že uveljavljenim večjim ponudnikom gostovanja, kot so Telekom Slovenije, Pošta Slovenije in drugi. Večja konkurenca bo zagotovo prinesla višji nivo storitev in nižje cene. To bo spodbudilo čedalje več uporabnikov, da svojo opremo fizično preselijo iz svojih podjetij v visokotehnološka in strokovna okolja, ki se profesionalno ukvarjajo s to dejavnostjo.

Istočasno, se poleg gostovanja infrastrukture pojavljajo tudi nove oblike storitev, kot so IaaS (Infrastructure as a service) in PaaS (Platform as a Service), vendar se v Sloveniji še vedno zelo malo uporabljajo. Medtem se na razvitih trgih čedalje več govori tudi o storitvi »Software as a Service« (SaaS). Danes ni veliko podjetij, kjer IT deluje brez lastnih strežnikov (Serverless Computing). Na tem

področju je veliko izzivov, vendar napovedi govorijo, da se bo v nekaj letih tudi to področje začelo bolj dinamično razvijati in uveljavljati med direktorji informatike.

Kot zadnje, vendar nič manj pomembno, moram omeniti človeške vire. Zgodovinsko gledano je bilo osebje IT vertikalno organizirano na podlagi tehnologije, ki so jo upravljali. Bolj kot bomo prenašali infrastrukturo v digitalno obliko, bolj se bo spreminjala organizacija znotraj IT oddelkov. Razširitev nabora znanj, izkušenj in postopkov za prilagoditev hibridnim okoljem bo zelo pomembna. Skratka izbor nadarjenih ljudi je kar velik izziv za sodobno visoko zmogljivo tehnološko družbo, kjer bo prednjačila raznolikost in prilagodljivost kadrov.

Kaj pa področje energijske ucinkovitosti? Znano je, da so data centri izredno velik porabnik električne energije.

Vsekakor, ne samo porabnik, tudi onesnaževalec. Podatkovni centri se ves čas primerjajo z letalsko industrijo v smislu izpusta toplogrednih plinov. Čedalje več podjetij stremi k temu, da ima njihovo poslovanje čim manjši vpliv na okolje, prihranka na mesečnem računu za električno energijo se pa zagotovo nihče ne bo branil. Ne glede na to, da je zanesljivost delovanja data centra za uporabnike nedvomno na prvem mestu, se večina zaveda, da je zelo pomembna tudi učinkovitost rabe energije in čim manjši vpliv na okolje. Oba cilja bomo dosegli, če bomo sledili sodobnim trendom, zato je dobro, da jih poznamo. Veliko je odvisno od proizvajalcev strežnikov in druge IKT opreme. Zadnja leta bistveno izboljšujejo učinkovitost in optimizirajo toplotne disipacije, istočasno pa tudi zvišujejo temperaturni režim normalnega obratovanja strežnikov. To je tesno povezano z učikovitostjo hlajenja, ki je od vedno največji porabnik v data centru, poleg same IKT opreme. Proizvajalci hladilnih sistemov so začeli izdelovati klimatske naprave, ki so specialno prilagojene hlajenju na višjih temperaturah, velik poudarek je na uporabi naravnih virov hlajenja, prostem hlajenju (free coolingu) in učinkovitejših kompresorjih. Posebna zgodba so tudi hladilni plini. S 1. januarjem 2019 je stopil v veljavo aneks Montrealskega protokola, ki je bil podpisan leta 2016 s strani 197 držav (sporazum Kigali). Cilj je postopen umik uporabe fluoriranih ogljikovodikov (HFC), plinov, ki spodbujajo učinek tople grede. Pogodba ima velik vpliv na sisteme hlajenja v podatkovnih centrih in tu se ravno v tem trenutku dogaja prava revolucija. Proizvajalci bodo morali v enotah začeti uporabljati nove hladilne pline, ki imajo bistveno nižji GWP (potencial globalnega segrevanja). S tem pa se pojavlja nov problem. Večina plinov z nižjim GWP je bolj ali manj gorljivih. To pa predstavlja velik izziv za sisteme v podatkovnih centrih. Torej bo na tem področju v prihodnjih letih še zelo dinamično.

Kaj pa uporaba odpadne toplote iz podatkovnega centra za ogrevanje?

To vprašanje me je od nekdaj zanimalo in sem precej entuziastičen glede te možnosti. Z uporabo odpadne toplote dosežemo dvojni efekt. Na eni strani zmanjšamo potrebo po hlajenju oz. odvajanju te toplote v okolico, po drugi strani pa ogrevamo nekaj, za kar mora sicer obratovati dodatna oprema za ogrevanje. V praksi sem se srečal s številnimi projekti, ki so predvidevali uporabo odpadne toplote iz data centra, dejansko pa se je zelo malo teh projektov realiziralo. Razlogov je več. Poglavitna pa sta dva. Sistem za uporabo odpadne toplote iz data centra dodatno povečuje kompleksnost infrastrukture in s tem verjetnost okvar. Poleg tega pa ni tako enostavno najti primernega uporabnika, ki potrebuje ogrevanje 365 dni v letu. Sanitarna voda ni vedno primeren objekt za uporabo odpadne toplote iz data centra. Žal zaradi teh razlogov veliko zasnov ostane zgolj na papirju.

Kot ste uvodoma poudarili je zanesljivost delovanja podatkovnih centrov še višje na seznamu prioritet. Kakšne so izkušnje zadnjih let?

Kompleksnost infrastrukture podatkovnega centra včasih presega naše zmožnosti razumevanja specifike delovanja posameznih sistemov in njihov medsebojni vpliv. Zelo redka so podjetja, uporabniki podatkovnih centrov, ki v lastnih vrstah premorejo vsa ta znanja in sredstva. Se pa

zavedajo pomembnosti svojih data centrov. Zato zadnja leta opažamo povečan interes uporabnikov ali ponudnikov storitev po pregledu infrastrukture data centrov s strani usposobljenih in akreditiranih strokovnjakov oz. podjetij. V Advantu smo pred časom začeli graditi ekipo strokovnjakov različnih strok in sedaj že nekaj let izvajamo za stranke skrbne preglede infrastrukture data centrov. Angleško temu rečemo »Data Center Audit«. Pri tem opažamo eno stvar, ki je postala pravilo pri skoraj vseh opravljenih pregledih. Večina data centrov ima podvojene ključne sisteme, vsi uporabniki so prepričani, da imajo na vseh pomembnih sistemih zagotovljeno redundanco. Ko se naši strokovnjaki na pregledih zakopljejo v podrobnosti zgrajene infrastrukture, skoraj po pravilu najdejo nekaj točk v sistemu, ki kljub vsej redundanci predstavljajo »Single point of failure«. Ta informacija je zlata vredna za uporabnika. Poznamo primere iz prakse, ko je okvara nekega banalnega elementa strojnih ali elektro instalacij pomenila zaustavitev celotnega data centra. Skratka to je definitivno eden izmed trendov na področju zagotavljanja zanesljivosti podatkovnih centrov, ki ga opažamo zadnja leta.

Omenili ste problematiko človeških virov. Kakšne so rešitve na tem področju?

Za nekega vodjo še zdaleč ni enostavna naloga zbrati ekipe strokovnjakov, ki pokrijejo vso raznolikost strok in vidikov, s katerimi se srečujemo v data centrih. Znanja so pomembna tako v fazi odločanja o gradnji ali posodobitvi podatkovnega centra, kot tudi v fazi obratovanja in vzdrževanja. Outsourcing ali hibridno okolje IT infrastrukture bistveno spremenita koncept upravljanja. Verjamem, da bodo v prihodnjih letih številna podjetja izbrala ravno to pot. Če pa govorimo o tradicionalnih okoljih oz. ekosistemih, ki jih ustvarjajo sami ponudniki storitev, pa je ekipa strokovnjakov ključnega pomena. Obstajajo pa tudi orodja, ki nam lahko bistveno olajšajo delo. Veliko lahko dosežemo z implementacijo sodobnih nadzornih sistemov. Tukaj opažamo bistven premik v konceptu delovanja.

Pojavlja se nova kratica DMaaS (Data Center Mananegement as a Service). Upravljanje podatkovnih centrov kot storitev je platforma, ki povezuje strojno opremo v podatkovnem centru in programsko rešitev v oblaku, kar poenostavlja način, na katerega lahko optimiziramo zmogljivosti infrastrukture podatkovnega centra in zmanjšamo tveganja. Predstavljajte si, da lahko avtomatiziran sistem 24 ur na dan primerja parametre delovanja vaše opreme s povprečjem več tisoč podatkovnih centrov po svetu, kjer uporabljajo identično opremo kot vi. Takoj, ko bo delovanje vaše opreme začelo odstopati od povprečja, bo osebje dobilo namig, na kaj naj bodo pozorno. Torej trend je izvajanje prediktivnih analiz, preden zares nastopijo težave.

Torej vidimo, da je uporabnikom na voljo čedalje več storitev na različnih nivojih, ki so jim lahko v pomoč. Odločanje vodij IT oz. drugih odločevalcev o načinu upravljanja z infrastrukturo podatkovnih centrov postaja zelo pomembno vprašanje strategije poslovanja. Zato menimo, da je dogodek, kot je DATA CENTER konferenca edinstvena priložnost za odgovorne, da dobijo vpogled v trende in rešitve, ki jih lahko uporabijo pri svojem delu.

OSVOJITE 1 IZMED 3 VIP VSTOPNIC ZA KONFERENCO DATA CENTER 2019!

Sodelujte v nagradni igri: palsit.com/nagradna-igra-data-center-2019-3

FINANCE
Članki
Članki Če bi prišlo do trdega brexita, bi z Easyjetom iz Ljubljane še lahko leteli tudi v Berlin? 2

Če bi morda prišlo do neurejenega britanskega izstopa iz EU – v Bruslju so v ponedeljek ta scenarij označili za vse verjetnejšega...

FINANCE
Članki
Članki Britanski poslanci brez načrta, kak brexit bi radi. Mayeva bi šla, če potrdijo njen sporazum. So se možnosti za urejeni brexit povečale? 12

Premierka Theresa May je javno naznanila, "da je pripravljena storiti, kar je najboljše za državo in njeno stranko" -- odstopiti, da se...

FINANCE
Članki
Članki Premierka Mayeva je šla pred poslance - in ti so njen dogovor že tretjič zavrnili. Kaj sledi 3

Poglejmo, kako so danes britanski poslanci glasovali o vladnem predlogu za brexit in kaj lahko zdaj sledi. Kot opozarjajo politični...

FINANCE
(časovnica) Britanski poslanci imajo še eno sejo o brexitu. Deja vu ali preboj? Šef Siemensa na Otoku opozarja, da se VB smeši pred svetom 2

Kot menijo politični analitiki, so zdaj načelno možne tri opcije in med njimi je še vedno tudi trdi brexit ...

FINANCE
Članki
Članki V nemški predelovalni industriji so se aktivnosti marca krčile bolj od prvih ocen

To je tudi pomemben razlog, zakaj se je vrednost indeksa nabavnih menedžerjev PMI v marcu znova znižala

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...