Zaupanje v sodstvo: aneks na Vrhovnem sodišču trese meje zakonitosti javnih naročil

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
pravosodje   dodaj
javna naročila   dodaj
revizije   dodaj
informacijska...   dodaj
Aneks dodaj
 
Čas branja: 5 min
06.05.2019  16:06
Vrhovno sodišče RS že dve leti posel dostopa do pravnoinformacijskega sistema oddaja prek aneksa namesto s pravočasnim novim javnim naročilom; vrednost aneksa že presega 30 odstotkov izvorne pogodbe
Zaupanje v sodstvo: aneks na Vrhovnem sodišču trese meje zakonitosti javnih naročil

Obveščaj me o novih člankih:  
pravosodje   dodaj
javna naročila   dodaj
revizije   dodaj
informacijska tehnologija   dodaj
Aneks dodaj

Aneksi običajno definirajo način dela gradbene mafije. Aneks imajo tudi na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Bolj človek gleda poslovanje in način dela na Vrhovnem sodišču RS, bolj se sprašuje, za koga veljajo predpisi.

Novembra 2014 je vrhovno sodišče posel dostopa do pravnoinformacijskega sistema oddalo in pogodbo podpisalo s podjetjem IUS Software. Za 146.400 evrov na leto, za tri leta. Pod pogodbo je na strani Vrhovnega sodišča RS podpisan Vladimir Horvat, tedaj Center za informatiko, vodja evidenčnega oddelka.

Oddaja posla z dostopom do pravnoinformacijskega sistema ni posel, ki bi na Vrhovnem sodišču RS tradicionalno tekel brez težav. Nasprotno. Sodišče je posel namreč že enkrat oddalo nepravilno, za kar je Državna revizijska komisija (Dkom) odgovorni osebi, direktorju Centra za informatiko Damjanu Muršcu, izdala odločbo o prekršku. A so sodni mlini s sicer kontroverznimi argumenti odločili, da ni nič narobe. Na kontroverznost in absurdnost je opozorilo šele samo vrhovno sodišče.

Aneks »za vedno«

Pričakovali bi, da bi vrhovno sodišče – že zato, ker je vrhovno sodišče in ima torej že v ime vgrajeno željo po videzu in varstvu zakonitosti – z veliko mero skrbnosti pravočasno speljalo nov postopek oddaje naročila za dostop do pravnoinformacijskega sistema, preden se pogodba iz leta 2014 izteče.

To se ni zgodilo. Temveč je bil tri dni pred potekom pogodbe, 23. novembra 2017, sklenjen aneks, s katerim sta pogodbeni stranki – Vrhovno sodišče RS in IUS Software – sporazumno podaljšali veljavnost pogodbe. In sicer za »nedoločen čas« oziroma do takrat, dokler ne bo izbran novi izvajalec v novem postopku. Kot pravi samo Vrhovno sodišče RS: »Nov postopek javnega naročanja se od takrat (niti v drugem poskusu) še ni uspešno zaključil.«

Pravočasno po rezultatu vs. pravočasno po Vrhovnem sodišču RS

In zakaj ni sodišče pravočasno objavilo novega javnega naročila in pravočasno na novo oddalo posla? Na Vrhovnem sodišču RS so prepričani: "Vrhovno sodišče je pravočasno začelo postopek javnega naročila, in sicer dvakrat. V primeru javnega naročila JN007965/2017-B01, kjer se je postopek začel 29. 8. 2017, se ta ni uspešno zaključil (29. 3. 2018).

V primeru javnega naročila JN001449/2019-B01, kjer se je postopek začel 14. 12. 2018, pa je vložen zahtevek za revizijo. V letu 2018 pa je sodišče na željo obeh ponudnikov testno preizkušalo njihove posodobljene aplikacije, kar pa je tudi glavni razlog za nekoliko poznejši drugi razpis.«

Ob tem dodajmo, da je bilo po uradnih podatkih državnega portala javnih naročil javno naročilo leta 2017 objavljeno septembra 2017, torej le dobra dva meseca pred potekom izvorne pogodbe. Obvestilo o tokratnem javnem naročilu, za katero na sodišču pravijo, da se je postopek začel decembra 2018, pa je bilo dejansko objavljeno 13. marca 2019.

Razlike so lahko ogromne

Kako Vrhovno sodišče RS spoštuje davkoplačevalski denar? Poglejmo rezultat poslovanja Vrhovnega sodišča RS. Posel je leta 2014 torej dobil IUS Software, zdaj Lexpera. Po podpisanem aneksu Lexpera dobiva 146.400 evrov na leto ali 12.200 evrov na mesec.

Pravkar je bilo zunaj novo javno naročilo, ustavilo oziroma zadržalo ga je Vrhovno sodišče RS, in sicer zato, ker je Lexpera vložila revizijski zahtevek. Na sodišče smo vprašali, ali lahko po tem aneksu posel traja še leta. »Prepričani smo, da ob normalnem teku revizijskega postopka oziroma eventualno ponovljenega razpisa temu ne bo tako.«

Tudi postopek izbire iz leta 2017 se je, kot smo zapisali, neuspešno končal. Tedaj je Vrhovno sodišče RS zavrnilo ponudbi oziroma ni izbralo partnerja, ker so ugotovili, da njihov lastni način preverjanja ustreznosti ponujenega sistema ni bil pravi.

Sta pa javno objavljeni neizbrani ponudbi in ceni iz leta 2017. IUS Software, zdaj Lexpera, je ponudil ceno, ki jo ima po pogodbi iz leta 2014 in ki jo še vedno prejema v skladu z aneksom, 146.400 evrov na leto. Tax Fin Lex pa slabih 63 tisoč evrov na leto. Cena Lexpere je torej dvakrat višja. In veljavna.

Kaj določajo predpisi o javnih naročilih?

Z aneksi pri javnem naročanju so nenehne težave in nobena zakonodaja o javnih naročilih, kljub obsežnosti, zapletenosti in spremembam, jih ni odpravila. Upoštevati je treba, da je bil aneks na Vrhovnem sodišču RS podpisan leta 2014, ko je veljal drug zakon o javnih naročilih kot zdaj.

Aneksi niso prepovedani, nameni, kdaj se lahko sklepajo, kdaj je torej mogoče spremeniti pogodbo v času njene veljavnosti, so sicer omejeni, pa vendar se da te razširiti in vanje vključiti marsikaj.

Pojavne oblike aneksov se kažejo tako, da lahko v posel družba vstopi po »dumpinški« ceni, potem pa si jo izboljša z aneksi. V posel lahko vstopi tudi po visoki ceni, pa si jo še izboljša z aneksi, in na tem temelji poslovni model. »Vedno« je kakšna cesta ali pa del ceste, ki se je ni dalo izvorno predvideti, pa jo je treba dodatno plačati. Primer z vrhovnega sodišča pa daje še eno dimenzijo – v posel lahko vstopiš po visoki ceni in to visoko ceno vzdržuješ z aneksom tako rekoč v nedogled.

Tako prejšnji kot zdajšnji zakon o javnih naročilih sta določala, da aneksi ne smejo preseči več kot 30 odstotkov izvorne vrednosti pogodbe.

In tako prejšnji kot zdajšnji zakon predvidevata prekrške in kazni, če se naročniki, zavezanci za javna naročila – družbe in odgovorne osebe –, izogibajo javnim naročilom ali če oddajajo posle oziroma naročilo brez ustreznega postopka.

Kako zakon spoštuje vrhovno sodišče?

Od novembra 2017 do maja 2019, ko velja aneks, je Lexpera dobila že prek 200 tisoč evrov. Izvorna pogodba je bila vredna 439.200 evrov. Dvesto tisočakov po aneksu je torej skoraj polovica izvorne pogodbe.

Dve leti na aneksu namesto na uspešno končanem novem javnem razpisu in izbiri ponudnika, to je po naši oceni izogibanje vrhovnega sodišča, da posel odda v skladu s pravili javnega naročanja. Posel, ki bi moral biti oddan z javnim naročilom, je dodan z aneksom. Če lahko z aneksi dela vrhovno sodišče, zakaj bi kdo od drugih naročnikov pri javnih naročilih delal drugače?

Seveda je to samo naša ocena. Kaj si gre misliti o ravnanju Vrhovnega sodišča RS, smo vprašali strokovnjake za javna naročila. Razumljivo, ne želijo biti imenovani. Do ravnanj vrhovnega sodišča pa niso prizanesljivi.

Pri tem je treba opozoriti, da so kazni za naročnike za nespoštovanje pravil o javnem naročanju in njihove odgovorne osebe razmeroma visoke. A Vrhovno sodišče RS je kot zavezanec za javna naročila in kot naročnik tudi tu sistemska izjema. Vrhovno sodišče je namreč Republika Slovenija, Republika Slovenija pa ne odgovarja za prekrške. Odgovarjajo lahko odgovorne osebe. Kako je v resnici »odgovarjala« za prekršek odgovorna oseba Vrhovnega sodišča RS – in to ravno za očitani prekršek v zvezi s starim javnim naročilom za dostop do pravnoinformacijskega sistema – pa smo že opisali.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Nepravilnosti pri naročilih vrhovnega sodišča: kako daleč gre sodstvo, ko pokriva svoje kolege? Do absurda 2

Opozarjamo na stari primer oddaje javnega naročila za dostop do pravnoinformacijskega sistema ter razkrivamo aktualen razpis in aktualne...

FINANCE
Tretji aneks za Kolektor Koling pri dispečerskem centru ljubljanske urgence: 10-odstotna podražitev 2

Pri tem poslu se je glede na prvotno pogodbo spremenilo že vse: vodji del, rok izvedbe in zdaj še cena

FINANCE
Zaplet na vrhovnem sodišču: Lexpera zahteva revizijo pri javnem naročilu 1

Petletni posel za dostop do pravnoinformacijskega sistema, ki bi po dosedanjih cenah lahko presegel več kot 700 tisoč evrov, je preložen...

FINANCE
Članki
Članki Mayeva sestopa, jo bo nasledil tisti, ki ga podpira Trump? 2

Ducat kandidatov se vidi na premierskem položaju, s katerega sestopa Theresa May; ima Boris Johnson kaj več možnosti, ker ga je podprl...

FINANCE
Članki
Članki EU odobrila pogojni odlog brexita ... britanska vojska v pripravljenost na kaotičen brexit ... peticija za preklic brexita 6

Škotska razmišlja o vnovičnem razpisu referendum za neodvisnost ... britanski poslovnež prodaja brexitovske pakete s hrano za mesec dni...

FINANCE
Članki
Članki Kaj bodo v četrtek storili pri ECB, ko je vse več znamenj gospodarskega upočasnjevanja 1

Po petih letih negativnih obrestnih mer na evrskem območju finančniki pričakujejo nadaljevanje zdajšnje monetarne politike in...

FINANCE
Članki
Članki Slovenija kot ujeta v časovni stroj - iz Bruslja je dobila enaka priporočila kot lani 5

Letos prvič evropska komisija članicam EU ne namenja zgolj proračunskih in reformnih napotkov, ampak tudi naložbena priporočila

PRO
Članki
Članki Brezplačna priloga Nepremičnine 2019

Slovenski trg nepremičnin ima dva obraza. Povpraševanje po stanovanjih je zelo veliko, zato se v dveh največjih slovenskih mestih gradi...