Komentar

Preživijo najbolj prilagodljivi. Ne najmočnejši. Ne najhitrejši.

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
komentar   dodaj
telekomunikacije   dodaj
internet stvari   dodaj
ikt   dodaj
Slovenska...   dodaj
 
Čas branja: 6 min
25.03.2019  15:00

Obveščaj me o novih člankih:  
komentar   dodaj
telekomunikacije   dodaj
internet stvari   dodaj
ikt   dodaj
Slovenska marketinška...   dodaj

Bilo je pred natanko 160 leti. Bil je četrtek, 24. novembra. Po več kot 20 letih raziskovanja izide njegov pogled na razvoj življenja na Zemlji. V trenutku postane senzacija in razburi javnost. Veliko Britanijo preplavijo njegove karikature in podobe, ki ga prikazujejo kot človeka opico. Številni so njegovo delo primerjali z norostjo. Naravoslovec Charles Darwin je na ta dan izdal svoje veliko delo »O izvoru vrst«. Zaradi bolehnosti ni bil zmožen sam zagovarjati svojih revolucionarnih ugotovitev. Namesto njega so se zanje borili njegovi prijatelji. In tako skupaj za vedno spremenili pogled na razvoj življenja na Zemlji in delovanje živih organizmov.

Slabi dve stoletji pozneje Darwinove ugotovitve še vedno držijo. Še več. Tisti, ki iščejo odgovor na izzive hitro spreminjajočega se poslovnega okolja, se v svojem razmišljanju zatekajo na njegovo pot. Je posel svet zase? Ali mogoče tudi zanj veljajo zakoni narave?

Okolje v fazi nenehnega spreminjanja, nikoli v stabilnem ravnotežju

»Telekomunikacije so edina industrija, v kateri obseg poslovanja raste od 40 do 60 odstotkov na leto, pri čemer njeni prihodki upadajo,« ugotavlja Maikel Wilms, direktor v svetovalni družbi Boston Consulting Group. »Če telekomunikacijska podjetja danes menijo, da je njihova panoga disruptivna, še niso videla vsega. Njihovo okolje bo kmalu 10-krat bolj fragmentirano, kot je danes,« še dodaja za konec.

Prihodki telekomunikacijske industrije v Evropi so leta 2012 dosegali 292 milijard evrov. Za leto 2019 naj bi znašali 277 milijard evrov. Telekomunikacijska panoga bo tako v pičlih sedmih letih zabeležila upad prihodkov v višini letnega BDP Jamajke.

»Telekomunikacijska podjetja obseda tako imenovani Uberjev sindrom – strah pred konkurenco, ki prihaja od nikjer,« nadalje opozarja Rob van den Dam iz nizozemskega IBM. Raziskava IBM Institute for Business Value namreč v svoji anketi, izvedeni med pet tisoč panožnimi vodji, razkriva, da kar 75 odstotkov telekomunikacijskih podjetij skrbijo novi tekmeci, ki na trg vstopajo skozi stranska vrata.

Pravila igre v tradicionalni panogi v zadnjih letih spreminjajo novi igralci. Amazon, Google, Netflix, MVNO in VoIP podjetja ter storitve, kot so WhatsApp, Skype in Viber, s svojim delovanjem tresejo temelje industrije s skoraj 190-letno tradicijo. Vrednost Googla je od leta 2004, ko je izvedel IPO, do danes narasla na več kot 850 milijard evrov. Vrednost večine telekomunikacijskih podjetij je v tem času upadla. Ameriška telekomunikacijska industrija je v zadnjih petih letih izgubila več kot 100 tisoč delovnih mest in v zadnji dekadi več kot 400 tisoč, opozarjajo v Boston Consulting Group.

Povečano število igralcev na trgu stopnjuje pritisk na cene. Industrija, ki je zibelka najbolj dobičkonosne inovacije v ameriški zgodovini (to je telefona), se že leta spopada z upadanjem marže in dobičkonosnosti.

Uporabniške navade ustvarjajo potrebo po izboljšanju zmogljivosti omrežja. Operaterji po svetu danes poročajo, da dve tretjini prometa na njihovih omrežjih ustvarijo video vsebine. Služenje s SMS, MMS in klici je stvar preteklosti.

Dodaten pritisk na tehnično nadgradnjo ustvarja tudi področje interneta stvari (tako imenovani IoT). Število IoT-naprav je že leta 2008 preseglo število ljudi na svetu. Do leta 2025 naj bi bilo v uporabi več kot 75 milijard IoT-naprav. Po raziskavi družbe Frost in Sullivan je bilo leta 2013 na svetu zgolj 21 pametnih mest, medtem ko naj bi se ta številka do leta 2025 povzpela na 88.

Vse te nove zahteve ustvarjajo pritisk na telekomunikacijska podjetja po povečanju investicijskih vlaganj. Nove tehnologije na tem področju (denimo 5G) so sicer obetajoča tehnična napoved, a resnih poslovnih analiz o smiselnosti v njihovo vlaganje (denimo ROI) še ni na voljo. Škarje se odpirajo. Okolje se drastično spreminja. Jutrišnjega dne se na da napovedati z gotovostjo.

Zmožnost prilagajanja nad potencialom moči in hitrosti

»Ne preživi najmočnejša ali najbolj inteligentna vrsta. Preživi tista, ki se je sposobna najbolje prilagoditi na spremembe«, je tistega davnega leta 1859 zapisal Charles Darwin in dokazoval, da »pri živih bitjih vse, kar ni potrebno, zakrni. Odmre tisto, česar organizem v okolju ne potrebuje. Krepi se tisto, kar potrebuje.« Kaj to pomeni za poslovni svet? Kako vedeti, kaj naj organizacija krepi, da bo lahko preživela v hitro spreminjajočem se okolju?

U. S. Army War College je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, v času negotovih razmer ob koncu hladne vojne, oblikoval koncept VUCA, ki je vojaškim vodjem pomagal pri prepoznavanju, načrtovanju in odzivanju na dogodke v izrazito nestabilnem okolju. Ugotovili so, da obstajajo štirje elementi, ki ustvarjajo kontekst tovrstnega okolja: volatilnost (Volatility) – negotovost (Uncertainty) – kompleksnost (Complexity) – dvoumnost (Ambiguity).

V volatilnem okolju naj bi podjetja vlagala svoje resurse v zagotavljanje pripravljenosti, na primer s preplačilom talentov samo zato, da zagotovijo njihovo prisotnost, ali z ustvarjanjem zalog. Pristop je tipično drag, a krepitev investicij je primeren odgovor na visoko tveganje v okolju.

V negotovem okolju naj bi podjetje vlagalo v pridobivanje informacij. Krepilo naj bi se njihovo zbiranje, interpretiranje in deljenje. Upravljanje informacij pa naj bi se dopolnjevalo z izvajanjem strukturnih sprememb.

Kompleksno okolje od organizacije zahteva prestrukturiranje. V tovrstnih okoliščinah bi moralo podjetje krepiti svoje investicije v zaposlovanje in razvoj specialistov ter grajenje na virih, ki odgovarjajo kompleksnosti.

Eksperimentiranje pa je odgovor na delovanje v dvoumnem okolju. V teh okoliščinah naj bi organizacije krepile svoje razumevanje vzroka in posledic. Pozornost bi morale posvečati oblikovanju poslovnih hipotez in njihovemu preizkušanju ter prenosu naučenih lekcij na širše okolje.

Usodna zmožnost izpuščanja iz rok stvari, ki ne koristijo preživetju

A kako vedeti, čemu pustiti, da odmre?

Academy of Management, ugledno strokovno združenje strokovnjakov s področja menedžmenta, je pred leti izvedla raziskavo med izvršnimi direktorji, v kateri je ugotavljala, katere so bile njihove najtežje odločitve na poslovni poti. Devet od 10 vprašanih je odgovorilo, da to ni bilo reševanje kompleksnih problemov, temveč izvesti stvar, za katero so vedeli, da je prava. Z Darwinovimi besedami - pustiti, da odmrejo stvari, ki v spremenjenem okolju niso več relevantne in podjetju ne omogočajo preživetja v njem.

V svetu, obremenjenem s konformnostjo, je povprečnost nekaj normalnega. V podjetjih se to kaže skozi odpor do preizkušanja novih konceptov, sledenje ustaljenemu načinu delovanja, strah do postavljanja ambicioznih ciljev, iskanje krivde v zunanjih dejavnikih za lastni neuspeh. Vendar uspeh ne prihaja iz stvari, ki so same po sebi umevne. Biti normalen ali biti povprečen ne prinaša uspeha. Ta se skriva v nenavadnem. Norost je nova normalnost. »Tisti, ki so dovolj nori, da mislijo, da lahko spremenijo svet, trende ali podjetja, so tisti, ki jih dejansko spremenijo,« je izjavil Steve Jobs.

Jeff Bezos je že vedel, kaj je imel Jobs v mislih. Leta 1994 se je odločil odreči odlično plačani službi v finančnem podjetju v New Yorku in šel med prodajalce knjig. Medtem ko so mnogi dvomili o njegovi ideji o spletni prodaji knjig, je odprl podjetje, ki ga je poimenoval po reki Amazonki. Zakaj Amazonka? Ker je to največja svetovna reka, kot je bil njegov cilj ustvariti največje svetovno podjetje. Leta 1995, zgolj štiri leta po tem, ko je bil oblikovan svetovni splet (World Wide Web), je že prodal svojo prvo knjigo prek spletne strani Amazon. Leta 2005 je z uvedbo storitve Amazon Prime znova dal zagona dvomljivcem, saj niso verjeli, da so ljudje pripravljeni plačati 75 dolarjev letne naročnine za nabor dodatnih storitev. Danes ima storitev več kot 100 milijonov naročnikov. Leta 2007 je s predstavitvijo Kindla na novo izumil knjigo. Prvi elektronski bralnik je na trg sicer leta 2004 poslal že Sony, vendar pa se je zgodovina e-knjige začela pisati šele z Amazonom. Junija 2017 je Amazon s 13,7 milijarde evrov vrednim nakupom trgovske verige Whole Foods in vstopom na področje fizične (bricks and mortar) trgovine znova dvigoval obrvi.

Danes je Amazon po prihodkih največje internetno podjetje na svetu in drugi največji zaposlovalec v ZDA. Zgodba, ki se je pred zgolj 25 leti začela kot knjigarna, je danes tehnološki konglomerat, ki presega tržno vrednost tisoč milijard dolarjev in vključuje dejavnosti, kot so filmski in TV-studio, založništvo, proizvodnja elektronske opreme. Je tudi največji ponudnik storitev v oblaku na svetu. Bezos je na tej poti imel pogum reči »da« drznim poslovnim odločitvam, ki so dvigovale prah in podžigale dvomljivce, a mu hkrati omogočile preživetje v spreminjajočem se okolju. In imel je pogum reči »ne« stvarem, ki mu v spremenjenem okolju niso več koristile.

Skrivnost poslovnega uspeha torej ni v najhitrejšem teku ali v najvišjem skoku. Je preprosto v prilagajanju spremembam v okolju. Še bolje pa je spremembe v okolju narekovati in tako poskrbeti, da se morajo drugi prilagajati tebi.

Lovro Peterlin je direktor A1 Slovenija in predsednik sekcije mladih menedžerjev pri Združenju Manager.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
TRANS-LOG
Novice
Novice V primeru trdega brexita bi VB ublažila carinski postopek, da se izogne kolonam

Na Otoku je kar nekaj strahu, da bi, če bi Velike Britanije iz Unije izstopila brez dogovora, prišlo do kaotičnih razmer na mejah in bi...

FINANCE
Članki
Članki Le še šest tednov do brexita, načrta še ni ... oznanjen pa je prvi ''brexitovski'' stečaj

Britanska premierka je minuli četrtek doživela še en poraz v britanskem parlamentu, posebno boleč je bil zato, ker so ji ga zadali kar...

FINANCE
Članki
Članki Bruselj predlaga, da za davčne spremembe ne bi bilo več potrebno soglasje 16

Tako bi po oceni evropske komisije lahko zagotovili učinkovitejše in bolj demokratično odločanje na tem področju

FINANCE
Usodno o brexitu: britanski poslanci bodo izbrali – dogovor, odlog ali izstop brez dogovora

Pozor – po britanski zakonodaji trdi brexit ostaja privzeti scenarij, če parlament ne odloči drugače

FINANCE
Članki
Članki Premierka Mayeva: Potrebujemo še malo več časa 15

Britanska premierka pravi, da potrebuje nekaj dodatnega časa za pogajanja z Evropsko unijo, in poziva, da je treba ohraniti mirne živce

FINANCE
Članki
Članki V VB odmeva pravno mnenje, ki ga vidijo kot dokaz proti sporazumu o brexitu 6

Kaj je premierka Mayeva včeraj izposlovala od EU, česa pa ne ... in kaj je iz tega izluščil državni pravobranilec Geoffrey Cox okoli...

PRO
Članki
Članki Kako med prvomajskimi prazniki do štirih hotelskih zvezdic za ceno treh?

Razkrivamo tudi, kako do štirizvezdičnega razvajanja skozi vse leto.