Kaj je zdaj z davkom na gripo – je cepljenje boniteta ali ne?

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
poslovno okolje   dodaj
zakonodaja   dodaj
zdravstvo   dodaj
Maruša Premru dodaj
Finančna uprava RS dodaj
 
Čas branja: 4 min
26.02.2019  14:00  Dopolnjeno: 26.02.2019 15:34
Zgodba o 20 tisočih predpisih: Kako je Maruša Premru iz računovodstva Financ želela Petru Franklu povedati, koliko ga bo stalo, če vse zaposlene cepi proti gripi, in kako kljub vsem poizvedovanjem ni dobila nedvoumnega odgovora
Kaj je zdaj z davkom na gripo – je cepljenje boniteta ali ne?
Ob vsej zmedi z bonitetami na cepljenje proti gripi Petru Franklu in Maruši Premru ne preostane drugega, kot da se smejeta.
Foto: Aleš Beno

Obveščaj me o novih člankih:  
poslovno okolje   dodaj
zakonodaja   dodaj
zdravstvo   dodaj
Maruša Premru dodaj
Finančna uprava RS dodaj

V začetku februarja me je Peter Frankl prosil, da pridobim informacije o precepljenosti v Sloveniji, stroških cepljenja in načinu obračuna teh stroškov. Ali se za tovrsten strošek obračuna boniteta ali ne? Kolikšni so ti stroški?

Cena cepljenja proti gripi znaša 14 evrov, za kronične bolnike in starejše od 65 let pa sedem evrov.

Furs na spletni strani: cepljenje je boniteta

Če cepljenje ni obvezno oziroma narava delovnega mesta ne predvideva obveznega cepljenja, potem je to boniteta.

Tako je zapisano na strani Fursa v pojasnilih (oddelek Davki):

V skladu s 4. točko tretjega odstavka 39. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 se plačila delodajalca za cepljenje delojemalcev ne štejejo za boniteto pod pogojem, da je delodajalec cepljenje dolžan zagotoviti skladno z izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta delojemalca po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. Izjava o varnosti, ki jo mora izdelati in sprejeti vsak delodajalec skladno z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1, temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar. Če obstaja splošna politika podjetja o obveznem cepljenju delojemalcev z določenim cepivom, to še ne pomeni, da se plačilo cepljenja s strani delodajalca ne šteje za boniteto. V skladu z zgoraj navedenim mora biti cepljenje delojemalcev povezano z ugotovitvijo možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter na tej podlagi pripravljene ocene tveganja.

Izračun

Strošek cepljenja: 14 evrov

+ 16,1 odstotka strošek delodajalca (prispevki za zdravstvo, pokojninsko zavarovanje, poškodbe pri delu, starševsko varstvo, za zaposlovanje): 2,25 evra

Skupaj strošek delodajalca: 16,25 evra

Zaposlenemu se ob tem za 14 evrov zviša še davčna osnova za dohodnino, na katero plača 22,1 odstotka prispevkov. Bonitete, ki izhajajo iz delovnega razmerja, se davčno namreč obravnavajo enako kot dohodki iz delovnega razmerja in višajo dohodnino.

Peter Frankl je o tem napisal kolumno, ob katerem je eden od bralcev na forumu opozoril: »G. Frankl, ne bo držalo. Če stane cepljenje 14 evrov, bonitete ni treba obračunati. Peti odstavek 39. člena ZDoh-2.«

Furs po telefonu: zvoni v prazno ...

Zadevo sem preverila na Fursu in pri odvetniku. Sprva sem našla pravno mnenje, v katerem se avtor sklicuje na peti odstavek 39. člena ZDoh-2, da bonitete ni treba obračunati, ker je vrednost cepljenja nižja od 15 evrov.

Na spletni strani Fursa je navedeno tako, kot opisujem zgoraj. Na telefon takrat nisem dobila nikogar.

Nato sem klicala drugega odvetnika in ga vprašala, kateri zakon pravzaprav upoštevati. Na eni strani je skladno z ZVZD-1 treba obračunati boniteto, če cepljenje ni v skladu oziroma ni zapisano v izjavi z oceno tveganja na delovnem mestu. Po drugi strani pa nas zavezuje zakon o dohodnini, torej peti odstavek 39. člena, ki pravi, da »bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 15 evrov. Ta določba velja le za bonitete iz delovnega razmerja.«

Po mnenju drugega odvetnika je Z-Doh-2 generalni zakon, ZVZD-1 pa je tisti »Lex specialis«, ki prav to tematiko opredeljuje podrobneje. Po njegovem mnenju je boniteto treba obračunati.

Ali kot sem na forumu odgovorila bralcu:

»ZDoh-2 obdavčitev bonitet obravnava generalno, za področje varnosti in zdravja pri delu pa je treba upoštevati še Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Skladno z ZVZD-1 se cepljenje ne šteje za boniteto le, kadar ga je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona (če je povezano z ugotovitvijo možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju) in je to ustrezno zapisano v izjavi o varnosti z oceno tveganja. V nasprotnem primeru se cepljenje obravnava kot boniteta.«

Treba pa je upoštevati še seštevek bonitet. Kot je na forumu dodal Frankl:

»… tudi dikcija 5. člena o 'vrednosti vseh bonitet v mesecu' pomeni, da je cepljenje boniteta tudi, če stane manj kot 15 evrov – če ima zaposleni kakršnokoli drugo boniteto, znesek 15 evrov presežeš takoj (recimo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in podobno).«

Furs po telefonu: cepljenje je boniteta

Ne glede na vse pridobljene informacije sem vnovič poizvedovala na Fursu, da bi pridobila še ustno potrditev referenta.

V pogovoru z referentko na Fursu sem tej najprej razložila situacijo in jo prosila za mnenje, ali prav interpretiramo določbe zakona oziroma kateri zakon v tem primeru upoštevati. Seveda tega na pamet ne vedo, zato si je odprla priročnik, iz katerega mi je prebrala dikcije, ki sem jih navedla zgoraj. Nato me je prijazno usmerila na njihovo spletno stran in skupaj sva v pojasnilih poiskali prav primer cepljenja, kjer je napisano natančno to, kar smo navedli zgoraj. Torej, cepljenje se šteje za boniteto, če ni vključeno v izjavo z oceno tveganja. Zahvalila sem se ji za vse informacije in se poslovila.

Furs še enkrat po telefonu: cepljenje ni boniteta – jaz pa zmedena ...

A čez nekaj časa sem dobila povratni telefonski klic iste referentke, ki mi je zdaj pojasnila, da mi je dala napačne informacije. Povedala je, da ji ni dalo miru, ko sem ji predstavila dileme in dejstva, ter da je zadevo preverila še pri kolegih. Pojasnila je, da prevlada peti odstavek 39. člena Z-Doh-2, ker je cena cepljenja nižja od 15 evrov, in da bonitete ni treba obračunati. Ko sem jo vprašala, ali se v praksi to res uporablja na tak način, mi je odgovorila, da »naj bi bilo tako«.

Na koncu vsega poizvedovanja, prejetih mnenjih in odgovorih sem se počutila, kot da sem spet na začetku – zmedena.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MANAGER
Manager
Manager Gripa razsaja, mi pa se gremo davek na cepljenje 8

Če podjetje za svoje zaposlene organizira »brezplačno« cepljenje zoper gripo, ga država kaznuje z dodatnimi obremenitvami in zato smo...

FINANCE
Članki
Članki Premierka Mayeva: Potrebujemo še malo več časa 15

Britanska premierka pravi, da potrebuje nekaj dodatnega časa za pogajanja z Evropsko unijo, in poziva, da je treba ohraniti mirne živce

FINANCE
Članki
Članki (grafika) Kdo ima od evra največ koristi? Nemci, Nizozemci in Grki 3

Nemški Center za evropske politike (CEP) iz Freiburga je ob 20-letnici evra, ki jo praznujemo letos, objavil študijo z naslovom Dvajset...

FINANCE
Članki
Članki V VB odmeva pravno mnenje, ki ga vidijo kot dokaz proti sporazumu o brexitu 6

Kaj je premierka Mayeva včeraj izposlovala od EU, česa pa ne ... in kaj je iz tega izluščil državni pravobranilec Geoffrey Cox okoli...

FINANCE
Članki
Članki Vnovični odlog brexita: za nekatere olajšanje, za evropske volitve pa velik stres 5

Odgovarjamo na 13 žgočih vprašanj, med drugim: bodo Britanci sploh volili, katere države si bodo razdelile njihove sedeže v primeru...

FINANCE
Članki
Članki Bruselj predlaga, da za davčne spremembe ne bi bilo več potrebno soglasje 16

Tako bi po oceni evropske komisije lahko zagotovili učinkovitejše in bolj demokratično odločanje na tem področju

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija Kako daleč so podjetja pri razvoju in uporabi tehnologije blockchain?

Leta 2030 naj bi na novi tehnologiji veriženja blokov temeljilo od 10 do 20 odstotkov svetovnega gospodarstva. Kakšna pa je trenutna...