Oglasno sporočilo

7 razlogov zakaj se morate udeležiti Innovation Jam

Čas branja: 5 min
07.11.2018  12:04
Innovation Jam so dogodki s katerimi uspešna podjetja spodbujajo zaposlene k inovativnem razmišljanju, hkrati so to odlične priložnosti za napredovanje, zelo pomembno pa je tudi sodelovanje z drugimi oddelki in zaposlenimi.
7 razlogov zakaj se morate udeležiti Innovation Jam

Ko je Volkswagen obudil hrošča, so se trudili ohraniti staro podobo, uporabili pa so moderne materiale, sodobno proizvodnjo, inovativne rešitve. Podobno je razmišljal BMW, ko je posodobil minija. Pa Fiat s fičkom ... Dejstvo je, da je industrijske revolucije nedvomno konec, vstopamo pa v čas inovativnosti in kreativnosti. Na primerih obujanja starih znamk avtomobilov se lepo vidi, koliko in kako je napredovala proizvodnja. Brez vrhunskih oblikovalskih dosežkov, varnostnih mehanizmov in preverjenih funkcionalnih rešitev danes ni uspešnega produkta, prostora za izboljšave pa je še veliko več (povezljivost je trenutno glavna mantra vseh stvari).

Prav zato so za mnoga uspešna podjetja dogodki, kakršen bo Innovation Jam (15. In 16. November 2018 v Mariboru), zelo pomembni.

Kaj pomembnega lahko prinese Innovation Jam in zakaj se ga udeležiti?

V prvi vrsti je to preizkus zaposlenih, kako čim bolje izkoristiti svoj potencial. Zaradi vsakodnevne rutine je namreč težko prepoznati, kdo je dejanski in kdo formalni vodja. Prav tako na Innovation Jam lahko najdete kader, ki manjka razvojni skupini, da idejo čim hitreje spravi do delujočega digitalnega prototipa. Zato je to tudi priložnost za oblikovalce, programerje, načrtovalce, preizkuševalce, da se vključijo v projekte v zgodnji fazi razvoja ... Ne smemo pozabiti še izmenjavo znanj, možnost sodelovanja, povezovanja ...

Ker so v svetu tovrstni dogodki že nekaj časa stalnica, pri nas pa jim utira pot mariborska Tovarna podjemov, povzemamo 7 ključnih točk, ki jih je zbral Alessandro Di Fiore, ustanovitelj in izvršni direktor Evropskega centra za strateške inovacije (ECSI). Sedež ECSI je v Milanu in Bostonu, kar pomeni da preizkušene prakse iz ZDA uspešno implementirajo v Evropo.

1. Delo v majhnih skupinah

Raziskave so pokazale, da delo v velikih skupinah ni racionalno. Pa ne zaradi porabe resursov, pač pa zaradi zavezanosti k rezultatom. Ko smo sami, smo veliko bolj pozorni na rezultat. Optimalne so skupine s po štirimi enakopravnimi udeleženci, po možnosti iz različnih oddelkov. Take skupine se hitro odločajo in sprejmejo več izzivov.

Motnja, ki lahko ob tem nastane, je čas za spoznavanje ekip. Zato so pred glavno nalogo vedno dobrodošle manjše zabavne in časovno omejene pred-naloge, kjer udeleženci sami prepoznajo svoje vloge v skupini. Pogosto se zgodi, da dejanski vodja skupine ni tudi formalni vodja.

Dobri šefi to prepoznajo in upoštevajo.

2. Napačno definiran problem

Največji problem v podjetjih je nejasna problematika. Veliko zaposlenih namreč želi ugajati šefu, zato so njihove rešitve enostavne, hitre in površne. Skupina, ki ne išče presežkov, tega tudi na trgu ne bo dosegla. Vendar pa: pogosto se izkaže, da problem ni v skupini, pač pa v nepravilno definiranem cilju.

Je pa tudi res: če je cilj preveč natančno definiran, potem ni prostora za kreativnost. če je preveč ohlapno definiran, potem ne dobimo pričakovanih rezultatov, ali pa člani skupine sploh ne razumejo problema. Najhuje pa je, če je problem definiran tako, da ga je mogoče razumeti na več načinov. Skupina potem deluje zmedeno, neenotno, pogosto ne doseže cilja. In še: nihče noče delati v razglašeni skupini.

Idealna definicija problema je tista, ki dopušča možnost nadgradnje, možnost rasti.

Ali ste vedeli, da samo v skupini zmagovalcev denar ni največji motivator?!

3. Stalno inoviranje

Inoviranje mora biti stalen proces celotnega podjetja. Proces inoviranja mora biti jasen, odprt in dobro premišljen. Naknadno spreminjanje pravil odžene ideje.

Poznan je primer švicarskega podjetja SIIG, ki izdeluje aluminijaste steklenice. Zaposlene vsak dan čaka beseda, ki jo morajo povezati z osnovnim produktom. Zaposleni tako vsak dan razmišljajo o produktu, najbolj izvirne povezave pa so seveda tudi nagrajene.

Na dan, ko je bila izbrana beseda roža je eden od zaposlenih predlagal, da bi lahko izdelovali barvne steklenice. In jih. Danes je SIIG najbolj poznan ravno po tem.

4. Igra in zabava

Raziskave potrjujejo, da zabava krepi ustvarjalnost. če pisarna ni zabaven prostor, potem tudi rezultatov ni. Paziti pa morate, da zabave ni preveč, kar se rado zgodi, če so v skupini takšni, ki nalogi niso kos in se krtkočasijo. Taki se zanašajo na druge, kar kaže, da ekipa ni pravilno sestavljena.

Še huje pa je, če se ekipa ne sprosti. To pogosto povzroči notranji razkol, ekipa pa propade.

5. Vztrajnost

Znana je zgodba Colonela Sandersa, ustanovitelja KFC, ki je svojo idejo predstavil več sto investitorjem, vendar mu je šele 128. Dejal, da bi rad poskusil "najboljša ocrta piščančja bedrca na svetu". Ko je prvič ugriznil vanje, je Sanders dobil investicijo. Vsi pred tem Sandersu niso dali niti toliko priložnosti, da bi pokazal svojo skrivnost.

Da je Sanders vztrajal tako dolgo, pa ni dovolj samo vztrajnost. če ne bi resnično verjel v svoj produkt in bil prepričan, da je najboljši, potem bi mu vztrajnost hitro izpuhtela. Zato se v skupinah bojte dvomljivcev.

6. Skladnost

Najhujša kritika vsake inovativne skupine je, da njihova rešitev ni skladna s strategijo podjetja. Z drugimi besedami to pomeni, da nadrejeni sporočajo, da jih rešitev ne zanima niti toliko, da bi ji prisluhnili, kaj šele o njej razmislili.

Spletni velikan Google je prav zato uvedel pravilo 80:20. Zaposlenim je naročil, da se morajo en dan na teden med službenim časom ukvarjati s svojim hobijem. Iz tega se je razvila kopica projektov: gMail, Maps, Translator ... Danes Google 80 % denarja zasluži s projekti v katere vloži 20 % resursov!

7. Evalvacija

Ocena rezultata je zgodba, ki se prenaša iz naloge v nalogo. če ste bili pri prejšnjih nalogah preveč subjektivni, potem je težko pričakovati, da bo skupina prav zdaj našla dovolj motivacije, da poskusi še enkrat (to velja tudi za skupine, ki venomer zmagujejo - težko je najti motivacijo za še eno zmago).

Eno od rešitev, kako v Sloveniji na hiter in relevanten način preizkusiti učinkovitost projekta v digitalnem svetu, ponuja medijska agencija Adverta (mimogrede: Adverta je tudi partner Innovation Jam v Mariboru - 10 izbranim projektom bodo darovali bon za 250 eur oglaševanja na premium spletnimi stranmi), ki z inovativnimi formati doseže bistveno več uporabnikov, kot Google in Facebook, poleg tega pa rezultati niso odvisni od pozicije v iskalniku, ali števila sledilcev na profilu. Skratka: idealno, kako dobesedno iz nič ustvariti najbolj obiskano slovensko spletno stran.

Še ta zanimivost: Adverta je rezultat inovativne skupine, ki je problem digitalne medijske promocije spremenila v priložnost. Zato je Innovation Jam idealna priložnost, da iz ideje zraste odlična poslovna priložnosti.

Ne zamudite je in bodite del zgodbe o uspehu.

Organizatorji in partnerji

Innovation Jam je organiziran v okviru programa Start:up Maribor, katerega nosilec je Tovarna podjemov, podjetniški inkubator Univerze v Mariboru.

Podpornik programa Start:up Maribor je Mestna občina Maribor, ki že nekaj let aktivno podpira razvoj mariborske startup skupnosti.

Osrednji partner je Zavarovalnica Sava, ki danes predstavlja močan element regionalnega gospodarstva in družbe kot take. Svojo vlogo želi Zavarovalnica Sava v prihodnosti še okrepiti, in sicer z aktivno razvojno in inovacijsko dejavnostjo, ki jo želijo izvajati v tesnem sodelovanju z aktivnimi deležniki ekosistema. Zavarovalnica Sava za Innovation Jam tudi prispeva nagrade za prototipne ekipe.

Visoko raven programov Start:up Maribor zagotavljamo skupaj s številnimi aktivnimi partnerji podjetniškega ekosistema, ki vsak na svoj način doprinaša h kakovostni vsebini in izvedbi programa.

FINANCE
Članki
Članki Iz Italije prihajajo vesti, da finančni minister Tria grozi z odstopom 1

Jabolko spora je italijanski proračun, so si pa sicer vesti, ki o namerah ministra Trie prihajajo iz Italije, nasprotujoče

FINANCE
Članki
Članki (grafi) Kako se gibanje plač v Sloveniji primerja z drugimi članicami EU 2

Kje so se v zadnjih letih plače najbolj zvišale in kako usklajeno je njihovo gibanje s spremembami v produktivnosti

FINANCE
Članki
Članki Jean-Claude Juncker: Članice morajo pokazati solidarnost pri migracijah, če naj ohranimo šengen 8

V zadnjem nagovoru o razmerah v EU je predsednik evropske komisije Juncker napovedal številne ukrepe - za zaščito zunanje meje in...

FINANCE
Članki
Članki Šef ECB bo v četrtek pojasnil, kaj lahko pričakujemo pri obrestih 1

Trump, Turčija in Italija - to so tri ključne besede, zaradi katerih se nekateri zdaj sprašujejo, ali bo ECB ostala na začrtani poti k...

FINANCE
Članki
Članki Higiena pri prehajanju z javnega položaja v zasebni sektor 2

Pojav vrtljivih vrat – ko posamezniki na istem področju prehajajo s položajev v javni upravi na položaje v zasebni sektor – je lahko...

FINANCE
Članki
Članki Kaj ameriški volilni izid pomeni za tečaj dolarja, trgovinske spore in ameriško rast? 1

Demokrati so prevzeli večino v predstavniškem domu v ameriškem kongresu, medtem ko republikanci ohranjajo večino v senatu; pričakovati...