Medijsko načrtovanje: Kaj razkriva raziskava branosti in bralcev?

Čas branja: 2 min
08.11.2018  15:32  Dopolnjeno: 08.11.2018 15:33
Raziskava branosti in bralcev (RBB) razkriva bralne navade ter omogoča vpogled v komunikacijske in potrošne vzorce uporabnikov tiskanih medijev in njihovih spletnih mest.
Medijsko načrtovanje: Kaj razkriva raziskava branosti in bralcev?
Foto: Aleš Beno

Medijska podjetja, zlasti časopisna, so bila zgodovinsko gledano namenjena doseganju množične javnosti, s ciljem ustvariti največje možno občinstvo z najširšo paleto splošnih interesov. A to je dodobra spremenil razvoj spleta in digitalnih oblik trženja. Tako so danes časopisne hiše bolj osredotočene na potrebe manjših segmentov občinstva, ki vse pogosteje ponujajo plačljive digitalne vsebine.

Oglaševanje pozvano k odgovornosti za prodajne rezultate

Skladno s takšnim razvojem nekatera podjetja v digitalni dobi dvomijo o oglaševanju v tiskanih medijih, saj menijo, da je digitalna doba prinesla učinkovitejše oblike digitalnega trženja. Delen razlog je, da je oglaševanje vse pogosteje pozvano k odgovornosti za rezultate prodaje kot tudi k iskanju odgovorov na vprašanje, ali in kako oglaševanje vpliva na vedenje porabnikov. Tako se vpliv oglaševanja meri na številnih področjih, kot so skupna prodaja določene blagovne znamke, preferenčni izbor posameznih blagovnih znamk, tudi vmesni učinki ustvarjanja zavedanja, prepričanj in izboljšav dojemanja oglaševane blagovne znamke.

Lažne novice, splet in obujen ugled tiska

Toda primerjave med tiskanimi in elektronskimi mediji so pokazale, da tiskani mediji še vedno ponujajo številne prednosti. Oglaševanje v tisku, predvsem v revijah in časopisih, je učinkovitejše pri ustvarjanju bolj trajnega učinka kampanj in doseganju boljše podobe blagovne znamke v očeh bralcev. Tiskani mediji v obdobju izredno obsežnega ustvarjanja spletnih vsebin in s tem povezanim fenomenom lažnih novic oglaševalcem in tudi bralcem zagotavljajo kredibilnost novinarskega poročanja, ki postaja v primeru digitalnih medijev v mnogih primerih vprašljiva.

Sociodemografske metrike tiska

Ena od poglavitnih prednosti digitalnega oglaševanja je, da spletne strani ponujajo natančno segmentacijo in podrobno analitiko uporabnikov. Kako pa je z merjenjem občinstev pri tiskanih medijih? Poglejmo primer najnovejše neodvisne raziskave RBB, raziskave o bralnih navadah prebivalcev Slovenije, ki predstavlja valutne medijske podatke tiskanih medijev, ki jo za skupino največjih slovenskih založnikov (Delo, Dnevnik, Finance, Mladinska knjiga in Večer) izvaja družba Valicon. RBB s pomočjo spletne ankete meri te lastnosti bralcev: spol, starost, izobrazba, delovna aktivnost, zakonski stan, življenjski slog, osebni dohodek, velikost in življenjski cikel gospodinjstva, število otrok do 18 let, dohodek gospodinjstva, velikost in tip naselja ter regija.

Mnogo več kot bralne navade: natančno o komunikacijskih in potrošnih navadah

RBB prinaša tudi drugi uporabne podatke o medijih, kot so spremljanje TV-medijev in oglasnih blokov znotraj TV-programa, spremljanje vsebin na digitalnih platformah in delež uporabnikov, ki želijo spremljati vsebine brez oglaševanja (z uporabo tako imenovanih adblockerjev). Prav tako RBB raziskuje nekatere ključne potrošne navade, denimo v katerih verigah trgovin običajno nakupujejo uporabniki medijev, katera je bila zadnja trgovina nakupa, s katerimi bankami poslujejo, katere blagovne znamk avtomobilov vozijo, katere zavarovalne produkte izbirajo, katere dobavitelje električne energije, pri kom najemajo IT-storitve ter širši nabor faktorjev potrošniškega življenjskega sloga.

Tako postane očitno, da so tiskani mediji osrednji medijski kanal, s katerim oglaševalci dosežejo predvsem bolj izobražene ter premožne segmente družbe in tudi posamezne nišne ciljne skupine, ter da raziskava RBB medijskim načrtovalcem zagotavlja kakovostne podatke o bralcih dnevnih časopisov in revij ter njihovih spletnih novičarskih platform.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Kje po svetu živijo slovenski upokojenci in kje lahko s povprečno pokojnino živite kot kralj 4

Približno 82 tisoč pokojnin Zpiz vsak mesec nakaže v tujino

FINANCE
Vsaj 13 tisoč Slovencev bančnikom povzroča sive lase. Zakaj? 18

Ob prihodu aplikacije Apple Pay smo pogledali, koliko so Slovenci nagnjeni k uporabi plačilnih računov pri fintech družbah

FINANCE
Življenje brez Adrie: kam in s kom bi lahko leteli z Brnika? 5

Je propad letalskega prevoznika politična zagata? Je. Bi morala država zato kupiti letalskega prevoznika? Ne!

FINANCE
Kdo je novi lastnik štirih Tuševih centrov in kaj ima s tem nekdanji finančni minister Čufer 1

Novega lastnika imajo mariborski Planet Tuš ter supermarketi v Laškem, Slovenskih Konjicah in Rogaški Slatini.

FINANCE
Zdaj je najvišja pokojnina dobrih 2.800 evrov, koliko pa bodo z reformo višje povprečne? 13

Cilj ministrstva za delo ostaja uveljavitev sprememb pokojninske zakonodaje z letom 2020, neuradno umaknjen predlog zvišanja upokojitvene...

FINANCE
Zakaj je Furs zaračunal sto tisočakov kriptozaslužkarju 7

Plačati je moral sto tisoč evrov davka, ker je po mnenju Fursa delal na črno

FINANCE
Krka presenetila s polletnim dobičkom, delnica najdražja po januarju 2016 5

V prvem polletju je skupina Krka prihodke povečala za 12 odstotkov; ob nespremenjenih okoliščinah bodo letošnji dobiček in prihodki...