Prihodnost danes: Priložnost in izzivi e-poslovanja v svetu in v Sloveniji

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
digitalizacija   dodaj
trgovina   dodaj
PKP   dodaj
Amazon dodaj
UNCTAD dodaj
 
Čas branja: 6 min
02.11.2018  16:16
Nadaljnji razvoj e-poslovanja bo priložnost in izziv za številna, tako velika kot predvsem tudi za mala in srednja podjetja, ki bodo lažje dosegla večje število kupcev (ekonomije obsega).
Prihodnost danes: Priložnost in izzivi e-poslovanja v svetu in v Sloveniji
Foto: Shutterstock

Obveščaj me o novih člankih:  
digitalizacija   dodaj
trgovina   dodaj
PKP   dodaj
Amazon dodaj
UNCTAD dodaj

Čeprav se je zgodovina e-poslovanja začela že pred 40 leti, je nakupovanje po spletu postalo mogoče šele z letom 1991, ko je internet postal javno dostopen. Podjetje Amazon je bilo eno izmed prvih trgovskih spletnih podjetij na svetu, ki je začelo leta 1995 prodajati izdelke (knjige) na spletu. Že 10 let pozneje so prihodki Amazona dosegli 8,5 milijarde dolarjev, leta 2017 pa že 177,5 milijarde, kar je več kot dvainpolkrat toliko, kot ustvari letno vsa Slovenija (BDP). S svojim razvojem tako pomeni vzpon nove, internetne ekonomije in z njo e-trgovine, tako v poslovanju s končnimi kupci (B2C) kot tudi na medorganizacijskem trgu (B2B).

Na B2B-trgu e-poslovanja je Evropa proti Aziji palček

E-poslovanje kot del nove, digitalne in spletne ekonomije je eden od prelomnih trendov, ki močno vpliva na svetovno gospodarstvo, povzroča tektonske premike na ravni panog, spreminja poslovne modele podjetij, družbo in nas, posameznike. Digitalizacija, ki smo ji priča, ustvarja številne nove priložnosti za podjetnike in podjetja ter prinaša številne koristi kupcem. E-poslovanje med podjetji (B2B) je na globalnem trgu že doseglo vrednost 7,7 trilijona dolarjev v letu 2017 in od leta 2013 raste v povprečju po 7,1 odstotka na leto. Največji delež v B2B-trgu e-poslovanju imajo azijsko-pacifiške države (80 odstotkov), sledijo ZDA (13 odstotkov) in evropske države (štiri odstotke). Države, ki imajo največji delež e-trga B2B v celotnem B2B-poslovanju, so Kitajska, Japonska, Južna Koreja in ZDA. Prodaja končnim kupcem (B2C) obsega 2,1 trilijona dolarjev, kar je dvakrat več kot leta 2013. Globalni primat obsega e-poslovanja je leta 2013 prevzela Kitajska. Do leta 2022 naj bi se obseg e-trgovine na Kitajskem še povečal in presegel trilijon dolarjev. UNCTAD (2018) ocenjuje, da e-poslovanje v 10 najbolj razvitih državah že danes prispeva kar 34 odstotkov ustvarjenega bruto domačega proizvoda. Tehnološki razvoj in z njim povezane investicije naj bi v prihodnosti ta razvoj še pospešile in omogočile e-podjetjem tudi dosegati ekonomije obsega.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

V povprečju v Evropi z e-poslovanjem del prihodka ustvarja 18 odstotkov podjetij, njihov delež v svetovni e-trgovini pa se zaradi hitre rasti kitajskih podjetij zmanjšuje in je v letu 2017 znašal zgolj 3,6 odstotka. Obseg e-poslovanja na področju B2B v Evropi je v letu 2017 dosegal 315 milijard dolarjev in naj bi se v prihodnjih petih letih povečal na 463 milijard. V velikih evropskih podjetjih prek spletnih platform ustvarijo približno četrtino prihodka, pri malih podjetjih pa je ta delež precej manjši (sedem odstotkov) predvsem zaradi visokih začetnih stroškov oblikovanja e-trgovine, prodajnih in poprodajnih storitev (dostave in vračila blaga). Kljub hitremu vzponu e-trgovanja in enotnem evropskem trgu končni kupec ostaja precej zvest nacionalnim ponudnikom. V prihodnosti vseeno lahko pričakujemo hitrejše spremembe tudi na tem področju, saj je oblikovanje enotnega digitalnega trga in harmonizacija regulative s področja e-poslovanja ena od prednostnih nalog evropske komisije.

Slovenska podjetja podpovprečno v EU

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Med državami članicami EU je mogoče zaznati velike razlike v obsegu e-poslovanja med podjetji. Največji obseg e-trgovanja imajo Irska, Belgija in Češka (več kot 30 odstotkov prodaje). Slovenska podjetja so z e-prodajo ustvarila 16 odstotkov vseh prihodkov, kar je manj od povprečja držav članic EU, ki znaša 18 odstotkov celotne prodaje. Primerjava med najuspešnejšimi državami EU in državami sledilkami pokaže, da je najpomembnejši dejavnik uspeha poslovno okolje z ustrezno regulacijo in razvitimi tehnološkimi storitvami (storitve digitalnega plačevanja, dostopnost do interneta). V Sloveniji je na internetu aktivnih nekaj manj kot 80 odstotkov prebivalstva, kar je nekoliko pod povprečjem držav članic EU (85,2 odstotka). E-poslovanje je pri nas najbolj razširjeno v turizmu, založništvu in popravilih IKT-opreme.

Obseg e-prodaje posameznikom (B2C) v Sloveniji narašča, vendar je občutno manjši kot v drugih primerljivih državah. Raziskava o navadah e-kupcev v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Švici je pokazala, da se ti razlikujejo glede na osebnostne, demografske, socioekonomske in geografske značilnosti. Kupci cenijo predvsem udobje nakupovanja po spletu in časovno učinkovitost. Tudi metoda plačevanja je dejavnik, ki v večji meri pritegne slovenskega kupca, čeprav je pripravljen porabiti v povprečju manj denarja za spletne nakupe kot kupci v Nemčiji, Avstriji ali Švici. Največ na spletu kupujejo posamezniki z visoko izobrazbo, večjimi prejemki, torej tisti, ki tudi sicer veliko uporabljajo splet. V povprečju posamezniki prek spleta opravijo predvsem nakupe dobrin, ki so nižjih vrednosti, kar je svojevrsten izziv tistim, ki prodajajo dražje izdelke. Prav tako nekateri največji svetovni spletni ponudniki ne ponujajo slovenskemu porabniku prilagojenih nacionalnih strani, kar vpliva na manjšo vključenost slovenskih kupcev v e-trgovino. Slovenski spletni porabnik je tudi bolj zahteven in pričakuje najnovejše modele, bogato izbiro izdelkov, spletno stran, ki omogoča udobno in časovno učinkovito nakupovanje ter nizke stroške pošiljanja.

Kako vzpon spletnih trgovin vpliva na razvoj klasičnih trgovin

Ko govorimo o e-trgovini kot mostu do končnih kupcev, se ne moremo izogniti vprašanju, kako vzpon spletnih trgovin vpliva na razvoj in konkurenčnost klasičnih trgovin. Ključne prednosti klasične trgovine so možnost testiranja izdelkov pred nakupom, manjša verjetnost zlorab pri plačevanju, takojšnje razpolaganje s kupljenim izdelkom ter preprosta politika vračila. Žal pa klasične trgovine odlikujejo tudi visoki operativni stroški, togost odzivanja na spremembe in večja odvisnost od prodajnega osebja in regulatornih mehanizmov (na primer urejanje delovnega časa).

Prav na teh področjih so spletne trgovine, za katere so značilne nizke vstopne ovire, lažji vstop na tuje trge, odvisnost od možnosti pošiljanja ter sposobnosti digitalnega trženja ter udobno nakupovanje, v prednosti. Njihov fleksibilni poslovni model odlikujejo tudi transparentni procesi, učinkovita komunikacija vzdolž ponudbene verige, manjše zaloge in pridobivanje podatkov o preteklih nakupnih odločitvah kupcev. Seveda pa je res, da spletne trgovine delujejo v zelo konkurenčnem okolju, so zelo odvisne od zaupanja kupcev, se srečujejo z izzivi raznolike regulacije, kadar poslujejo čez mejo, resni pa so tudi drugi izzivi, povezani s kibernetsko varnostjo in možnostjo zlorab osebnih podatkov.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Podjetja zmanjšujejo tveganja prehoda na nove modele tudi tako, da poleg klasičnih trgovin del prodaje selijo na splet (»omnichannel« strategija), po drugi strani pa veliki spletni ponudniki izdelkov in storitev z namenom dodatne promocije in utrjevanja vezi s kupci odpirajo klasične trgovine (kot je Amazon GO). Kupci pri klasičnih trgovinah namreč najbolj cenijo preprosto vračilo kupljenih izdelkov, takojšnjo možnost razpolaganja z izdelkom in možnost fizičnega pregleda izdelka.

Kdaj bomo Slovenci po spletu množično kupovali hrano?

Slovenski kupci se pogosto pred nakupom o izdelku pozanimajo na spletu, vendar pa nakup pozneje vseeno opravijo v klasični trgovini (tako imenovani webrooming). Kupci v primeru spletnih nakupov cenijo predvsem možnost nakupa po ugodnejši ceni, široko izbiro, lažji dostop do informacij o izdelkih in časovni prihranek. Kupci bi svoje spletne nakupe še povečali, če bi bila možna dostava istega dne ob nizkih (ali ničelnih) stroških dostave. Dodatni popusti so prav tako pomemben dejavnik odločitve, kar pomeni, da se e-trgovine tudi spopadajo z izzivom povečanja učinkovitosti svojega poslovanja, izboljšanja logistike (nove trende s svojimi storitvami postavlja Amazon), v prihodnosti pa lahko pričakujemo občutno zmanjšanje njihovih marž na enoto in še večji pritisk na ustvarjanje prihrankov obsega, kar jim bodo omogočali nove tehnologije in nadaljnji razvoj interneta stvari.

Slovenski kupci po spletu še vedno najraje kupujejo knjige in dodatke za dom, medtem ko v drugih anketiranih državah kupci dnevno po spletu kupujejo tudi hrano. E-prodaja največji razcvet v Sloveniji dosega v segmentu milenijcev in generacije Z. Za ti dve skupini sta cena in dostava še pomembnejši kot za starejše spletne kupce. Prav zato je ena od priložnosti lahko trgovina “clik-and-mortar”, kar pomeni, da se blago naroči po spletu in prevzame fizično v eni od poslovalnic.

Tržni delež Aliexpressa v Sloveniji: 23 odstotkov v letu 2016

Ko govorimo o e-trgovini in spremembi poslovnih modelov, ki jih prinaša, ne moremo mimo velikih igralcev, kot sta Alibaba in Amazon. Obe podjetji ponujata tržno platformo (angl. marketplace), prek katere lahko manjša podjetja svoje izdelke in storitve ponujajo globalnemu trgu. Pomembna prednost Alibabe je povezanost z največjim ciljnim trgom – Kitajsko. Platforma T-mall omogoča podjetjem, da z manjšim tveganjem in nižjo začetno investicijo vstopijo na kitajski trg in svoje izdelke ponudijo tako končnim kupcem kot tudi drugim podjetjem v okviru nabavne verige (angl. one stop service access point). Platforma zmanjšuje tveganje pri poslovanju in preprečuje zlorabe, saj ima vgrajene večnivojske verifikacije dobaviteljev. Na slovenskem trgu se je tržni delež Aliexpress-a povečal s 15 odstotkov v letu 2015 na 23 odstotkov v celotni spletni prodaji v letu 2016, pri čemer Aliexpress zaradi nizke povprečne cene izdelkov, a daljšega časa dostave meri predvsem na tisti segment kupcev, ki so pripravljeni na izdelek čakati dlje v zameno za nižjo ceno. Na podlagi študij primerov Alibabe in Amazona v knjigi predstavljamo tudi primera dveh slovenskih podjetij iz predelovalne dejavnosti in trgovine, ki želita v prihodnje okrepiti svojo prisotnost na spletnem trgu.

Zagotovo lahko rečemo, da bo nadaljnji razvoj e-poslovanja priložnost in izziv za številna, tako velika kot predvsem tudi za mala in srednja podjetja, ki bodo lažje dosegla večje število kupcev (ekonomije obsega). Po drugi strani pa je spletno poslovanje izziv z vidika regulacije, oblikovanja spodbudnega poslovnega okolja in mehanizmov zmanjševanja tveganja na strani porabnikov.

Vodje raziskave: Polona Domadenik, Matjaž Koman, Tjaša Redek, ekonomska fakulteta v Ljubljani



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AVTO
Novice
Novice Nemčija: subvencije za zamenjavo starejših dizlov v najbolj prizadetih mestih 3

Tudi v Berlinu uvajajo prepoved za dizelska vozila na glavnih prometnicah. Ker to ni prvo mesto, nemška vlada pa želi, da bi bila...

FINANCE
Članki
Članki Iz Italije prihajajo vesti, da finančni minister Tria grozi z odstopom 1

Jabolko spora je italijanski proračun, so si pa sicer vesti, ki o namerah ministra Trie prihajajo iz Italije, nasprotujoče

FINANCE
Članki
Članki Slovenski BDP se je povečal za 5%. Troši država, ljudje pa ne! 27

Gospodinjstva prvič po izhodu iz krize niso povečala lastne porabe

FINANCE
Članki
Članki Higiena pri prehajanju z javnega položaja v zasebni sektor 3

Pojav vrtljivih vrat – ko posamezniki na istem področju prehajajo s položajev v javni upravi na položaje v zasebni sektor – je lahko...

FINANCE
Članki
Članki Inštitut Ifo: nemško gospodarstvo se ohlaja 1

Razpoloženje nemških direktorjev se je po podatkih sveže mesečne raziskave nemškega inštituta Ifo novembra še nekoliko poslabšalo;...

PRO
Članki
Članki Kako sprejemati boljše poslovne odločitve?

Tudi dobre odločitve ne zagotavljajo vedno uspeha - pa vendar vam ena poslovna odločitev odpre vrata več kot 800 letaliških salonov po...