Vlada je razrešila Matejo Vraničar Erman. Razlog: davek na nepremičnine. Kaj res, ali zmanjkuje denarja?

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
vlada   dodaj
politika   dodaj
davki   dodaj
volitve '18   dodaj
Andrej Bertoncelj dodaj
 
Čas branja: 5 min
25.10.2018  13:49  Dopolnjeno: 25.10.2018 14:01
Neuradno: za vse obljube iz koalicijske pogodbe zmanjkuje denarja, tudi za dvig pokojnin
Vlada je razrešila Matejo Vraničar Erman. Razlog: davek na nepremičnine. Kaj res, ali zmanjkuje denarja?
Tako sta se slikala Andrej Bertoncelj in Mateja Vraničar Erman prejšnji mesec, ko je nekdanja ministrica posle predala Bertonclju. Do danes je ostala njegova državna sekretarka. Potem pa je predlagal razrešitev.
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  
vlada   dodaj
politika   dodaj
davki   dodaj
volitve '18   dodaj
Andrej Bertoncelj dodaj

Vlada je na predlog finančnega ministra Andreja Bertonclja po včerajšnjih napovedih danes razrešila Matejo Vraničar Erman s položaja državne sekretarke na ministrstvu za finance. Službo tam še ima, ali bo ostala, je veliko vprašanje.

Razlogi: od davka na nepremičnine do političnih zamer

Predsednik Desusa in minister za obrambo Karl Erjavec je po seji vlade dejal, da jim je finančni minister Andrej Bertoncelj povedal, da Vraničar Ermanova z njim ni bila usklajena, »kar se tiče predstavitve zakona o nepremičninah«, poroča RTV SLO.

Gre za davek na nepremičnine, ki ga želi uvesti (po že dveh poskusih prejšnjih vlad) tudi ta vlada. »Minister pravi, da zakon ne bo imel finančnih posledic za državljane, želi pa se širiti obdavčitev tudi na nekatere druge nepremičnine ... Poteza državne sekretarke z njim ni bila usklajena in je potem prišlo do razburjenja v javnosti, ker je napovedovala, da naj bi bile finančne posledice za državljane nekje okoli 100 milijonov evrov,« je pojasnil Erjavec na RTV SLO.

Dodajmo, da je Vraničarjeva skoraj isto povedala že večkrat. Tistih, ki so z NUSZ obdavčeni že zdaj, novi davek načeloma ne bi smel prizadeti bolj (manjša odstopanja zaradi boljših evidenc bi sicer lahko nastala). Tisti, ki davka ne plačujejo, prav tako zaradi pomanjkljivih evidenc, bodo seveda obdavčeni (bolj). In enako kot Bertoncelj (sodeč po izjavi Erjavca) tudi Vraničarjeva pravi, da želijo obdavčitev širiti na nekatere druge nepremičnine.

Prav zato, ker glede davka na nepremičnine očitno oba govorita isto, se zdi ta razlog zelo za lase privlečen. Res je, da je iz koalicije hitro prišel delovni osnutek za pripravo nove zakonodaje, ki ga je pojasnjevala Vraničarjeva. Ne nazadnje je tudi glavna pri pisanju davčne zakonodaje oziroma predlogov. A kot pravijo viri na vladi, je bil Bertoncelj o delu ves čas obveščen, tudi vlada širše.

Tako se zdaj na političnem parketu pojavlja kup razlogov, zakaj Vraničarjeva odhaja. Eden od razlogov naj bi bil zelo enostaven – splošna nekompatibilnost novega finančnega ministra Bertonclja in Ermanove, ki je finančno ministrstvo vodila v vladi Mira Cerarja. »Za to sem se odločil, ker se najini viziji o nekaterih pomembnih izzivih razhajata. Menim, da imam kot minister pravico, da si ekipo ljudi, s katerimi bom delal, sestavim sam. Čakajo nas pomembni izzivi in zato je pomembno zaupanje in homogenost ekipe. Sem pa hvaležen za dobro opravljeno delo svoje predhodnice, zahvaljujem se ji tudi za vse opravljeno delo in podporo ob primopredaji ter v zadnjem mesecu,« so že včeraj Bertoncljev odziv sporočili s finančnega ministrstva.

Več razkriva vrh koalicije

A govori se, naj bi šla Vraničarjeva zaradi pomanjkanja denarja. Koalicijski partnerji, ki so govorili o proračunu 2019, so se zavezali tudi k dvigu pokojnin. Denarja za vse obljube pa ni. Vrh koalicije naj bi imel danes kar burne razprave. Konkretnih odgovorov o tem, kdo bo dobil kaj več, pa ni. Upokojenci ne morejo biti talci javnega sektorja, je govoril Karl Erjavec (Desus) na POP TV. Trenutno namreč potekajo pogajanja med vlado in sindikati o višjih plačah. Erjavec meni, poroča RTV SLO, da bodo pogajanja v sklopu priprave rebalansa proračuna za prihodnje leto zelo intenzivna in naporna. "Sploh zato, ker nad vlado visi še javni sektor s svojimi zahtevami. Proračun bo treba zapirati zelo spretno." Alenka Bratušek pa je premierja Marjana Šarca spomnila, da je bil dvig pokojnin pogoj SAB-a za vstop v koalicijo in od tega ne bodo odstopili.

Kot razlog za odhod tako nekateri omenjajo prav predlog proračuna za 2019. V Bruselj smo poslali še starega, ker nova vlada ni imela časa pripraviti novega. Bertoncelj je to sicer napovedal kot prioriteto nove vlade. Pa je za to res kriva Vraničarjeva kot prejšnja ministrica? Negotovost je bila tudi pri njej, saj so se že spomladi – ob odstopu Mira Cerarja – končala pogajanja z javnim sektorjem in se denimo še danes ne ve, kaj natančno bodo nove plače pomenile za proračun. Pogajanja se šele začenjajo.

Potem pa nekateri spominjajo še na košarico, ki jo je Mateja Vraničar Erman še pred oblikovanjem vlade dala zdajšnjemu premieru Marjanu Šarcu. Namreč ni želela ostati ministrica, saj ji Šarec ni mogel dati dovolj dobrih zagotovil, da bi ukrepe, predvidene v koalicijski pogodbi, izpeljali v okviru javnofinančnih zmožnosti in v skladu s fiskalnim pravilom. In samo sklepamo lahko, na kaj vse Vraničarjeva, ki velja za precej previdno, opozarja. Iz kabineta predsednika vlade so nam povedali, da je predsednik vlade sledil predlogu ministra za finance.

Spomnimo še, da so prav zdaj tudi pomembni trenutki za prodajo NLB. Zanjo se je Mateja Vraničar Erman kot nekdanja ministrica za finance zavzemala, medtem ko je s prodajo zavlačeval prejšnji premier Miro Cerar, tudi član zdajšnje vladne ekipe, kjer je minister za zunanje zadeve.

Siol omenja še okostnjake iz omare Vraničar Ermanove povezane s slabo banko. Finančnemu ministrstvu namreč še vedno ni uspelo izpeljati poseben revizije za upravljanja več milijard evrov vrednega premoženja te banke (DUTB), ki jo je zahtevala že vlada Mira Cerarja.

Neuradno minister Bertoncelj Vraničar Ermanove ni seznanil z razlogi za razrešitev, pišejo na RTV SLO: »V večini poslanskih skupin so razrešitev Vraničar Ermanove, ki je bila pred ministrovanjem dolgoletna državna sekretarka na ministrstvu za finance, pospremili z besedami, da je prav, da si ministri izberejo ožjo ekipo.« Kar je seveda logično.

Vlada je na položaj državne sekretarke s petkom imenovala Natalijo Kovač Jereb. Gre za ekonomistko, ki je bila prej zaposlena kot višja finančna inšpektorica na Finančni upravi Republike Slovenije. Na zadnjih državnozborskih volitvah je v Idriji kandidirala na listi LMŠ. Kovač Jerebova je bila zdaj državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve. Zamenjala jo bo Melita Šinkovec, dosedanja vodja kabineta notranjega ministra.

Kaj je do zdaj napovedano o davku?

Spomnimo še, kaj morda najbolj pomembnega je zdaj delala Vraničar Ermanova in kaj čaka njene naslednike. Gre za nepremičninski davek. Predlog osnutka nepremičninskega zakona predvideva, da naj bi izplen od obdavčitve nepremičnin, ki so zdaj zajete v sistem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ostal na zdajšnji ravni. Letos bo predvidoma dosegel 230 milijonov evrov. Vendar se ocenjuje, da bo celoten izkupiček zaradi dodatno vključenih nepremičnin za 20 do 30 odstotkov večji. Manj naj bi plačevali za nekatere poslovne nepremičnine. Ne bo pa različne stopnje davka, če ima oseba eno ali več (praznih) nepremičnin. Davek naj bi prvič plačali leta 2020.

Če povzamemo načrte:

  • davek bo ostal izključno prihodek občin,
  • davčna osnova je posplošena vrednost (pripravili jo bodo na Gursu),
  • zajete bodo vse vrste nepremičnin,
  • posamezniki v povprečju ne bodo bistveno drugače obremenjeni, kot so danes,
  • občine bodo osnovno stopnjo lahko v določenem odstotku prilagajale,
  • več davka bodo plačevali lastniki več in več vrednih nepremičnin – zaradi njihove višje vrednosti, ne stopnje davka,
  • različne stopnje bodo denimo za stanovanjske in poslovne nepremičnine,
  • javna razprava bo od 19. novembra do 18. januarja prihodnje leto (predvidoma), predlog zakona naj bi vlada dobila marca 2019, zakon naj bi bil sprejet poleti 2019.

Na finančnem ministrstvu so tudi naredili analizo verjetnih davčnih stopenj. Upoštevali so več efektivnih stopenj, tudi naslednje, morda najbolj verjetne:

  • za stanovanja okoli 0,1-odstotne (sto evrov letnega davka za sto tisoč evrov vredno stanovanje),
  • za druge (poslovne, industrijske ...) nepremičnine 0,6-odstotne,
  • za kmetijska zemljišča so upoštevali 0,15-, za gozdna 0,07-odstotne stopnje.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Davek na nepremičnine pred poslance maja? 3

Težka naloga pred Šarcem in Bertoncljem: najti pol milijarde evrov. V mesecu dni: dobro bodo morali 'postrgati' po proračunih...

FINANCE
Članki
Članki 10 izzivov nove politične in gospodarske realnosti - je Slovenija pripravljena?

Zdaj je še veliko bolj kot pred leti pomembno, da v podjetjih ne razumejo le svojega posla, temveč tudi širše okolje - povzemamo deset...

FINANCE
Članki
Članki Jean-Claude Juncker: Članice morajo pokazati solidarnost pri migracijah, če naj ohranimo šengen 8

V zadnjem nagovoru o razmerah v EU je predsednik evropske komisije Juncker napovedal številne ukrepe - za zaščito zunanje meje in...

FINANCE
Članki
Članki Inštitut Ifo: nemško gospodarstvo se ohlaja 1

Razpoloženje nemških direktorjev se je po podatkih sveže mesečne raziskave nemškega inštituta Ifo novembra še nekoliko poslabšalo;...

FINANCE
Članki
Članki Iz Italije prihajajo vesti, da finančni minister Tria grozi z odstopom 1

Jabolko spora je italijanski proračun, so si pa sicer vesti, ki o namerah ministra Trie prihajajo iz Italije, nasprotujoče

AVTO
Novice
Novice Nemčija: subvencije za zamenjavo starejših dizlov v najbolj prizadetih mestih 3

Tudi v Berlinu uvajajo prepoved za dizelska vozila na glavnih prometnicah. Ker to ni prvo mesto, nemška vlada pa želi, da bi bila...

FINANCE
Članki
Članki V petek bomo izvedeli, kako Slovenija čuti umirjanje rasti na tujem 2

Slovenski statistični urad bo v petek objavil podatke, kakšna je bila gospodarska rast v Sloveniji v tretjem četrtletju in kako je nanjo...

PRO
Članki
Članki Kaj v praksi zmore pametna pisarna?

Pametni pisarniški sistemi uporabljajo avtomatizirane in varčne sisteme ter napredna komunikacijska omrežja, ki omogočajo centraliziran...