Ustavno sodišče spet razveljavilo del stečajnega zakona ZFPPIPP

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 3 min
06.08.2018  13:46  Dopolnjeno: 06.08.2018 14:22
Ustavno sodišče spet razveljavilo del stečajnega zakona ZFPPIPP

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

"Četrti odstavek 192. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je v neskladju z ustavo, kolikor se druga alineja 1. točke četrtega odstavka navedenega člena nanaša na ustavitev postopka prisilne poravnave in izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka zaradi nepredložitve listine iz 2. točke tretjega odstavka navedenega člena," je soglasno odločilo ustavno sodišče.

Kaj se skriva za tem zapletenim zapisom? Opišimo primer.

Da sodišče ustavi prisilko in sproži stečaj, ker dolžnik ni predložil "le enega" dokumenta, ni v skladu z ustavo. Ustavno sodišče gre še dlje, ureditev, kot je doslej veljala, - ne prestane testa razumnosti.

Člen ZFPPIPP določa, da mora dolžnik v treh delovnih dneh po sprejetju sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja sodišče obvestiti o sprejetju tega sklepa in obvestilu priložiti: 1. odpravek notarskega zapisnika skupščine, na kateri je bil sprejet ta sklep, in 2. poziv upnikom za vpis in vplačilo delnic z vsebino iz 193. člena tega zakona. Določa tudi, da če dolžnik listin ne predloži, sodišče ustavi prisilko in sproži stečaj.

Dolžnik, družba Finander - ne glede na to, kaj si o tej družbi in prisilki kdo misli - je v zakonskem roku poslala notarski zapisnik skupščine, ne pa tudi poziva upnikom za vpis in vplačilo delnic. Prvostopenjsko in višje sodišče sta jo poslali v stečaj, formalno niso bile predložene vse listine. Družba Finander je trdila, da gre za nesorazmeren ukrep, da bi jo moralo sodišče v razumno kratkem roku pozvati k dopolnitvi, ne pa ji zgolj zaradi te pomanjkljivosti onemogočiti prisilko in jo dati v stečaj - torej obsoditi na smrt. Ustavno sodišče se strinja.

"Presojana zakonska ureditev opisano pomanjkljivost formalne narave ovrednoti enako kot pomanjkljivost, ki je vsebinske narave in ki je bistvena za uspeh alternativne prisilne poravnave." Ustavno sodišče sicer pritrdi, da bi dodatno obveščanje dolžnika, kaj mora dopolnjevati - zares zahtevalo čas, podaljšalo postopek in da obstaja razumen razlog za hitrost pri insolventnih postopkih. Vendar pa je bolj pomembno, da je takšna ureditev proti samemu namenu prisilne poravnave. "V 136. členu ZFPPIPP je izrecno opredeljeno, da se postopek prisilne poravnave vodi za izvedbo finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema, ki naj med drugim zagotovi nadaljevanje dolžnikovega podjema. Tako opredeljeni namen izraža poleg zasebnega pomena tudi pomen širšega gospodarskega interesa za uspeh prisilne poravnave. Uresničitev tega cilja presojana zakonska ureditev onemogoči. Preprečuje namreč možnost, da udeleženci postopka svoja razmerja ob pogoju dolžnikovega finančnega prestrukturiranja avtonomno uredijo, s tem omogočijo nadaljevanje dolžnikovega podjema pod spremenjenimi pogoji za poplačilo terjatev in tako izključijo začetek stečajnega postopka. Poleg tega je treba upoštevati, da gre za pomanjkljivost dolžnikove vloge, ki je zgolj formalne narave in za odpravo katere je potreben zelo kratek čas (zadostuje lahko že rok treh dni ali celo manj). To pomeni, da poziv sodišča na odpravo pomanjkljivosti v kratkem roku ne bi mogel ogroziti načela hitrosti postopka."

Kaj velja, do odprave neustavnosti? Poziv sodišča in trije dodatni dnevi!

Parlament ima eno leto, da odpravi neustavnost. Do odprave protiustavnosti mora sodišče insolventnega dolžnika v primeru, ko slednji predloži odpravek notarskega zapisnika skupščine, a ne hkrati tudi listine iz 2. točke tretjega odstavka 192. člena tega zakona, pozvati, naj to listino predloži v roku treh delovnih dni od prejema poziva sodišča. Če dolžnik tudi po poteku roka iz poziva sodišča ne predloži navedene listine, sodišče postopek prisilne poravnave ustavi in izda sklep o začetku stečajnega postopka.

Pozor, prestavljata se tudi dva druga roka. Rok za obvestilo upniškemu odboru iz petega odstavka 192. člena ZFPPIPP začne v primeru poziva sodišča teči od poteka roka dolžniku za predložitev listine iz poziva na podlagi te odločbe. Rok za objavo poziva sodišča za vpis in vplačilo novih delnic iz 194. člena ZFPPIPP začne v primeru, ko dolžnik listine predloži po pozivu sodišča na podlagi te odločbe, teči, ko sodišče pravočasno prejme listine iz 2. točke tretjega odstavka 192. člena ZFPPIPP.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Jean-Claude Juncker: Članice morajo pokazati solidarnost pri migracijah, če naj ohranimo šengen 8

V zadnjem nagovoru o razmerah v EU je predsednik evropske komisije Juncker napovedal številne ukrepe - za zaščito zunanje meje in...

FINANCE
Članki
Članki Bruselj je uvedel začasne protidumpinške ukrepe zoper kitajska e-kolesa

Začasne zaščitne carine na uvoz kitajskih električnih koles v EU so zbudile zadovoljstvo pri proizvajalcih, so pa razburile evropske...

FINANCE
Članki
Članki Kitajska rast se ohlaja, trgovinske skrbi se kopičijo

Ob koncu petmesečja je bila rast slovenskega izvoza med največjimi v Evropski uniji; nadaljnje omejevanje trgovinskih tokov bi to lahko...

FINANCE
Članki
Članki Julija je nemško naložbeno zaupanje še bolj upadlo

Po panogah so najslabša pričakovanja za avtomobilsko industrijo, najboljša pa za panogo informacijskih tehnologij ter tudi za...

FINANCE
Članki
Članki Po vrhu o migracijah: Italija z načrtom v desetih točkah, Nemčija z EU več hitrosti 7

Italijanski premier, ki je na nedeljskem izrednem vrhu o migracijah predstavil vladni predlog evropske strategije v desetih točkah, je med...

TOP JOB
Delavci
Delavci (Mini priročnik) Kako do dobre službe

Ne glede na to, ali že imate dobro službo, pri skrbi za kariero ne smete zaspati