Ustavno sodišče spet razveljavilo del stečajnega zakona ZFPPIPP

Čas branja: 3 min
06.08.2018  13:46  Dopolnjeno: 06.08.2018 14:22
Ustavno sodišče spet razveljavilo del stečajnega zakona ZFPPIPP

"Četrti odstavek 192. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je v neskladju z ustavo, kolikor se druga alineja 1. točke četrtega odstavka navedenega člena nanaša na ustavitev postopka prisilne poravnave in izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka zaradi nepredložitve listine iz 2. točke tretjega odstavka navedenega člena," je soglasno odločilo ustavno sodišče.

Kaj se skriva za tem zapletenim zapisom? Opišimo primer.

Da sodišče ustavi prisilko in sproži stečaj, ker dolžnik ni predložil "le enega" dokumenta, ni v skladu z ustavo. Ustavno sodišče gre še dlje, ureditev, kot je doslej veljala, - ne prestane testa razumnosti.

Člen ZFPPIPP določa, da mora dolžnik v treh delovnih dneh po sprejetju sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja sodišče obvestiti o sprejetju tega sklepa in obvestilu priložiti: 1. odpravek notarskega zapisnika skupščine, na kateri je bil sprejet ta sklep, in 2. poziv upnikom za vpis in vplačilo delnic z vsebino iz 193. člena tega zakona. Določa tudi, da če dolžnik listin ne predloži, sodišče ustavi prisilko in sproži stečaj.

Dolžnik, družba Finander - ne glede na to, kaj si o tej družbi in prisilki kdo misli - je v zakonskem roku poslala notarski zapisnik skupščine, ne pa tudi poziva upnikom za vpis in vplačilo delnic. Prvostopenjsko in višje sodišče sta jo poslali v stečaj, formalno niso bile predložene vse listine. Družba Finander je trdila, da gre za nesorazmeren ukrep, da bi jo moralo sodišče v razumno kratkem roku pozvati k dopolnitvi, ne pa ji zgolj zaradi te pomanjkljivosti onemogočiti prisilko in jo dati v stečaj - torej obsoditi na smrt. Ustavno sodišče se strinja.

"Presojana zakonska ureditev opisano pomanjkljivost formalne narave ovrednoti enako kot pomanjkljivost, ki je vsebinske narave in ki je bistvena za uspeh alternativne prisilne poravnave." Ustavno sodišče sicer pritrdi, da bi dodatno obveščanje dolžnika, kaj mora dopolnjevati - zares zahtevalo čas, podaljšalo postopek in da obstaja razumen razlog za hitrost pri insolventnih postopkih. Vendar pa je bolj pomembno, da je takšna ureditev proti samemu namenu prisilne poravnave. "V 136. členu ZFPPIPP je izrecno opredeljeno, da se postopek prisilne poravnave vodi za izvedbo finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema, ki naj med drugim zagotovi nadaljevanje dolžnikovega podjema. Tako opredeljeni namen izraža poleg zasebnega pomena tudi pomen širšega gospodarskega interesa za uspeh prisilne poravnave. Uresničitev tega cilja presojana zakonska ureditev onemogoči. Preprečuje namreč možnost, da udeleženci postopka svoja razmerja ob pogoju dolžnikovega finančnega prestrukturiranja avtonomno uredijo, s tem omogočijo nadaljevanje dolžnikovega podjema pod spremenjenimi pogoji za poplačilo terjatev in tako izključijo začetek stečajnega postopka. Poleg tega je treba upoštevati, da gre za pomanjkljivost dolžnikove vloge, ki je zgolj formalne narave in za odpravo katere je potreben zelo kratek čas (zadostuje lahko že rok treh dni ali celo manj). To pomeni, da poziv sodišča na odpravo pomanjkljivosti v kratkem roku ne bi mogel ogroziti načela hitrosti postopka."

Kaj velja, do odprave neustavnosti? Poziv sodišča in trije dodatni dnevi!

Parlament ima eno leto, da odpravi neustavnost. Do odprave protiustavnosti mora sodišče insolventnega dolžnika v primeru, ko slednji predloži odpravek notarskega zapisnika skupščine, a ne hkrati tudi listine iz 2. točke tretjega odstavka 192. člena tega zakona, pozvati, naj to listino predloži v roku treh delovnih dni od prejema poziva sodišča. Če dolžnik tudi po poteku roka iz poziva sodišča ne predloži navedene listine, sodišče postopek prisilne poravnave ustavi in izda sklep o začetku stečajnega postopka.

Pozor, prestavljata se tudi dva druga roka. Rok za obvestilo upniškemu odboru iz petega odstavka 192. člena ZFPPIPP začne v primeru poziva sodišča teči od poteka roka dolžniku za predložitev listine iz poziva na podlagi te odločbe. Rok za objavo poziva sodišča za vpis in vplačilo novih delnic iz 194. člena ZFPPIPP začne v primeru, ko dolžnik listine predloži po pozivu sodišča na podlagi te odločbe, teči, ko sodišče pravočasno prejme listine iz 2. točke tretjega odstavka 192. člena ZFPPIPP.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Britanska vlada je objavila napotke za scenarij izstopa brez dogovora

Napotki so precej tehnični, nanašali naj bi se na več kot 80 področij, v prvih 31 pa vlada denimo daje splošne nasvete za podjetja v...

FINANCE
Članki
Članki Nemška borza spreminja indekse DAX 2

Pri Deutsche Börse, operaterju nemške borze, bodo septembra spremenili sestavo treh borznih indeksov iz družine DAX, tudi zaradi odprave...

AVTO
Posel
Posel Avtomobilske družbe jeseni pričakujejo zastoje v proizvodnji 1

Septembra bodo morale avtomobilske družbe v EU preiti na strožje meritve izpustov in porabe, to pa utegne povzročiti motnje v...

FINANCE
Članki
Članki Bruselj je uvedel začasne protidumpinške ukrepe zoper kitajska e-kolesa

Začasne zaščitne carine na uvoz kitajskih električnih koles v EU so zbudile zadovoljstvo pri proizvajalcih, so pa razburile evropske...

FINANCE
Članki
Članki (Pred zasedanjem Opeca) Cene surove nafte se ohlajajo

Konec tedna bodo na zasedanju Opeca spet odločali o naftnih kvotah in na trg curljajo informacije, da jih bodo povečali