Ustavno sodišče zaradi retroaktivnosti razveljavilo odvzem nezakonito pridobljenega premoženja

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 2 min
23.07.2018  13:10  Dopolnjeno: 23.07.2018 13:12
Ustavno sodišče zaradi retroaktivnosti razveljavilo odvzem nezakonito pridobljenega premoženja

Obveščaj me o novih člankih:  

Ustavno sodišče je odločalo o ustavnosti prvega odstavka 57. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), po katerem se ta zakon uporablja tudi za nazaj (retroaktivno), in sicer za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oziroma po 1. 1. 1990. Ustavno sodišče je izpodbijano določbo razveljavilo s takojšnjim učinkom (1. točka izreka). Presodilo je, da je prvi odstavek 57. člena ZOPNI v neskladju z načelom prepovedi povratne veljave predpisov (155. člen Ustave), ker omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred začetkom njegove veljavnosti, tj. pred 29. 11. 2011.

Odločbo je sprejelo osem ustavnih sodnic in sodnikov. Sodnica Špelca Mežnar je bila pri odločanju v zadevah izločena. Za je bilo šest sodnic in sodnikov, proti sta glasovala sodnik Matej Accetto in sodnica Etelka Korpič – Horvat.

Obrazložitev: "ZOPNI sicer velja za naprej, to je po 29. 11. 2011. Vendar se po njegovem prvem odstavku 57. člena uporablja tudi za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oziroma po 1. 1. 1990. ZOPNI, uporabljen na podlagi prvega odstavka 57. člena, z opredelitvijo premoženja nezakonitega izvora ne določa na novo le povratno upoštevanih dejstev, ki bi že v času njihovega nastanka spodkopala veljavnost pridobitve premoženja tako, da že tedaj njegov pridobitelj ne bi

mogel zaupati v mirno uživanje tega premoženja. Upoštevati je treba, da ZOPNI z opredelitvijo premoženja nezakonitega izvora na novo opredeljuje kršitev in nanjo

navezuje novi pravni posledici v obliki odvzema premoženja oziroma njegovega zavarovanja zaradi kasnejšega odvzema. Pri tem ne določa, da je v sodnem postopku treba dokazati nezakonit izvor premoženja. Vzpostavlja namreč izpodbojno domnevo o nezakonitosti premoženja, če je podano očitno nesorazmerje med njegovim obsegom in dohodki (zmanjšanimi za davke in prispevke), ki jih je oseba, zoper katero teče postopek, plačala v obdobju, v katerem je bilo premoženje pridobljeno. Do uveljavitve ZOPNI take domneve ni urejal noben predpis. Zato dejstvo obstoja tako opredeljenega premoženja ni bilo prepoznano kot kršitev, ki bi sama zase sprožila dolžnost izpodbijanja domneve in izreka sankcij v primeru, če domneva v sodnem postopku ne bi bila izpodbita. Na podlagi izpodbijanega prvega odstavka 57. člena ZOPNI se ta zakon, ker na opisani način posega v pravici do svobodnega razpolaganja s premoženjem in njegovega mirnega uživanja, pridobljeni pred njegovo uveljavitvijo, uporablja za obdobje pred začetkom njegove veljavnosti. Ureditev, ki na tak način zapoveduje uporabo ukrepa odvzema premoženja oziroma njegovega zavarovanja za odvzem, pomeni povratno učinkovanje zakona. Posameznik namreč ni mogel vedeti, da bodo na podlagi preteklih domnevanih dejstev na novo vzpostavljene kršitev ter posledice, ki bodo pravno učinkovale, če domnevanih dejstev ne bi uspel izpodbiti.

ZOPNI sicer učinkuje za naprej. Prvi odstavek 57. člena pa glede na navedeno povzroči, da v celoti njegove določbe učinkujejo tudi povratno. Take povratne učinke prvi odstavek 155. člena Ustave prepoveduje."

Ustavno sodišče še poudari: "Za povratno učinkovanje zakona se v skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo zahteva prav posebna javna korist, ki utemeljuje povratno učinkovanje zakonskih določb. Zakonodajalec je ni izkazal. V zakonodajnem postopku se ni odzval na opozorili zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in Državnega sveta, ki sta opozarjala na ustavno spornost ukrepa z vidika ustavne prepovedi povratnega učinka zakonov, o pobudi pa se tudi ni izjavil."

Pravosodno ministrstvo še ni proučilo odločitve ustavnega sodišča, so sporočili za STA. "Kljub temu, da je ustavno sodišče za protiustavnega spoznalo zgolj en člen zakona, gre torej za odločitev, ki ima daljnosežne in konkretne posledice za odvzem protipravne premoženjske koristi prek civilnega postopka v vseh primerih organizirane, gospodarske in bančne kriminalitete, ki se je zgodila pred omenjenim datumom," so navedli.

Med tožbami za odvzem premoženja nezakonitega izvora se je znašlo tudi nekaj prepoznavnih posameznikov. Izvor svojega premoženja so morali po poročanju STA med drugim dokazati nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, nekdanji mariborski župan Franc Kangler, Dragan Tošić, domnevni vodja slovenske veje organizacije srbskega veletrgovca s kokainom Darka Šarića, ter predsednik SDS Janez Janša.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Bruselj je uvedel začasne protidumpinške ukrepe zoper kitajska e-kolesa

Začasne zaščitne carine na uvoz kitajskih električnih koles v EU so zbudile zadovoljstvo pri proizvajalcih, so pa razburile evropske...

FINANCE
Članki
Članki Novi finančni minister Italije Giovanni Tria - iz evra ne bi izstopil, zvišal bi DDV

Po pričakovanju analitikov bo težavno prihodnje obdobje ne le v Italiji, ampak tudi za vse tiste, ki z Italijo sodelujejo – in takih je...

AVTO
Posel
Posel Bodo nove meritve izpustov avte podražile? Furs pravi, da ne nujno. Avtotrgovci pravijo, da ja

Prvi september je avtomobilskim proizvajalcem prinesel nove zahteve po čistejših motorjih; pogledali smo, kaj lahko zaradi tega...

FINANCE
Članki
Članki Kriza v Italiji peljala v razprodajo na trgih

Italijanska politična kriza odzvanja po premoženjskih trgih – od obvezniških, delniških do deviznih

OGLAS
FINANCE
Izjemna priložnost nakupa štiri- in petsobnih stanovanj samo do konca junija

Eko srebrna hiša stoji ob Dunajski cesti v Ljubljani in velja za edinstven večstanovanjski pasivni objekt v Sloveniji z najsodobnejšo...