(mnenje) Sanje o otroškem srčnem programu – pet točk za streznitev

Čas branja: 5 min
07.07.2018  10:05
(mnenje) Sanje o otroškem srčnem programu – pet točk za streznitev
Foto: Thinkstock

Z novelo zakona o zdravniški službi po nujnem postopku poskušata odhajajoča Cerarjeva vlada in ministrstvo za zdravje Milojke Kolar Celarc »reševati« slovensko otroško srčno kirurgijo in kardiologijo ter intenzivo. In to potem, ko so jo, tako kot že prejšnjih nekaj vlad, ves mandat pomagali uničevati in ji zabijati žeblje v krsto. Čas je, da se vsi pristojni zbudijo iz sanj.

1. Gasilska akcija

Stvari so zavozili tako daleč, da so potrebni nujni gasilski in nesistemski ukrepi. Novela, ki jo bodo novi poslanci državnega zbora sprejemali na izredni seji v torek, in to pod sramotnim pritiskom, da gre za reševanje življenj otrok, določa poenostavljen uvoz tujih zdravnikov iz tretjih držav (ne EU) brez običajnega priznavanja in preverjanja poklicnih kvalifikacij ter lahko tudi povsem brez znanja slovenskega jezika.

Take ureditve medicinsko razvite države EU ne poznajo, povsod od zdravnikov zahtevajo visoko znanje domačega jezika, pa ne zato, ker bi bile te države tako birokratske in bi hotele ščititi domače zdravnike, ampak zato, ker so komunikacijski šumi in napačni prevodi zelo nevarni za paciente. Namesto preverjanja poklicnih kvalifikacij bodo mnenja o strokovnosti povabljenih tujih pediatričnih kardiologov in kardiokirurgov iz tretjih držav (kar ne pomeni samo iz ZDA, ampak tudi z Balkana in še od kod) dajali trije domači specialisti. Tako bodo tuji zdravniki iz tretjih držav v Sloveniji lahko delali eno leto z možnostjo enoletnega podaljšanja.

To je, kot trdi ministrstvo za zdravje, nujno potrebno zaradi zagotavljanja neprekinjene 24-urne zdravstvene obravnave otrok z boleznimi srca in preprečitve hude okvare zdravja ali smrti pacientov.

Ali in kako varne bodo te bližnjice, se bo pokazalo kaj kmalu.

2. Formalizem

Vlada v odhodu si je očitno predstavljala, da lahko s formalno organizacijsko spremembo reši problem, ki se vleče že več kot deset let. Decembra lani je tako sklenila ustanoviti Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB) kot samostojni javni zavod. Očitno s pričakovanjem, da bo NIOSB sposoben izvajati otroški srčni program na varen in kakovosten način, potem ko tega desetletje ni bil sposoben UKC Ljubljana. Problem pa ni formalen, ampak kadrovski. Zdravniki specialisti.

3. Kadri

Iz UKCL so – večinoma zaradi nemogočih razmer ter dolgoletnega neučinkovitega in neuspešnega urejanja otroškega srčnega programa – odšli domala vsi domači specialisti. Deset let v Sloveniji nismo bili sposobni do konca izučiti niti enega svojega otroškega srčnega kirurga, odšli so vsi kirurški kandidati (Janez Vodiškar, Miha Weiss in drugi), vsi otroški kardiologi (Tomaž Podnar, Samo Vesel, Stevan Bajić, Blaž Kosmač …) in velika večina otroških intenzivistov (na čelu z nekdanjim predstojnikom Gorazdom Kalanom).

Propadanje dejavnosti in oddelkov v UKCL ter odhode domačih specialistov so vsi pristojni, na čelu z ministrstvom za zdravje, mirno gledali in dopuščali, zadnjih nekaj mesecev pa na vrat na nos iščejo kadre v tujini. Specialiste iz Češke, Hrvaške, BiH, ZDA. Pred časom iz Italije, še prej so jih iskali v Srbiji in Nemčiji, na Nizozemskem. V zadnjih mesecih jih intenzivno išče in prepričuje torakalni in srčni kirurg za odrasle Igor Gregorič, ki strokovno bedi nad ustanavljanjem NIOSB. Obljube, da pridejo otroški kardiologi in srčni kirurg iz ZDA, so, a potrjeno oziroma podpisano ni menda še nič.

V tujini spremljajo, kaj se pri nas dogaja in kako kaotične so razmere, zato se kandidati ne gnetejo, če pa že pridejo, bo drago.

4. Denar

Koliko bo otroški srčni program po novem stal, vlada še vedno ne pove. Decembra lani je za NIOSB namenila 165.631 zagonskih evrov iz državnega proračuna, kar je kaplja v morje. NIOSB še ne deluje niti administrativno niti klinično, ima pa že drugega vršilca dolžnosti direktorja, pravnika Braneta Dobnikarja, z osnovno plačo za 55. plačni razred 3.661 evrov bruto na mesec. Upajmo, da se NIOSB ne bo sprevrgel v še eno projektno državno podjetje, ki še kar obstaja, čeprav je projekt mrtev (kot pri Južnem toku).

V prihodnje bo dejavnost NIOSB moral financirati ZZZS, kjer z obsegom in storitvami še niso seznanjeni in še ne morejo oceniti vrednosti programa, pričakujejo pa, da se bodo pač iz UKCL »zgolj prerazporedila finančna sredstva na novega izvajalca in bodo ostala na enaki ravni kot pred tem«.

To je smešno in malo verjetno, saj so in bodo najeti tuji zdravniki bistveno dražji, ko so bili zaposleni domači. Hrvaški intenzivisti in kardiologi naj bi bili v UKCL po podjemnih pogodbah plačani od 50 do 75 evrov neto na uro, medtem ko naj bi domačemu kardiologu Samu Veselu, ki je dal v UKCL odpoved, v porodnišnici za 45-minutni fetalni ultrazvok menda ponudili le 12 evrov neto. Mimogrede, poslovni direktor ginekološke klinike je Peter Požun, sicer iz SMC, stranke, ki je zadnja štiri leta obvladovala in uničevala zdravstvo.

Ameriški kardiolog, ki prihaja v UKCL, naj bi bil plačan v »istih finančnih okvirih kot češki kirurgi«, ki prihajajo operirat občasno po podjemnih pogodbah, so povedali v UKCL. Če preračunamo doslej znane informacije – pozor, to so samo ugibanja, uradnih podatkov ni – bi to zneslo okoli 48 tisoč evrov bruto (okoli 30 tisoč neto) na mesec! Za otroškega kardiologa iz ZDA. Kaj bo šele za otroškega kardiokirurga? Slovenski zdravniki, ki so v plačnem sistemu javnih uslužbencev, kjer je najvišja osnovna mesečna plača zdravnika omejena na 3.960 evrov bruto (najvišji, 57. plačni razred), tega soliranja pri plačilu Američanov zagotovo ne bodo dolgo mirno gledali. Gotovo bo počilo. Fides je že začel opozarjati na rušenje plačnega sistema.

5. Dno

Še in še bi lahko govorili, kaj vse je šlo v desetih letih narobe in kdo je kriv, da je stanje v otroškem srčnem programu zdaj slabše kot kadarkoli. Če naštejemo le nekatere soodgovorne: v preteklosti v UKCL Simon Vrhunec, Rajko Kenda, Borut Geršak, Brigita Drnovšek Olup; v zadnjem času pa tudi Aleš Šabeder in Jadranka Buturović Ponikvar, saj sta dopustila razpad otroške kardiologije in intenzive. Na ravni države pa vsi prejšnji zdravstveni ministri od Tomaža Gantarja naprej vse do Milojke Kolar Celarc.

Noben od zgoraj omenjenih ni dovolj resno vzel dolgoletnih opozoril pediatričnih kardiologov in intenzivistov (Podnarja, Vesela, Kalana), da je program brez stalne prisotnosti otroškega kardiokirurga nevaren za otroke! Da so imeli prav, je leta 2015 potrdilo poročilo mednarodnega nadzora pod vodstvom profesorja Gregoriča. A za nevarno organizacijo programa in pomanjkljivo zdravljenje v obdobju 2007–2014 (tudi za domnevno nepotrebne štiri smrti otrok v zgolj enem podrobneje preiskanem letu) ni odgovarjal nihče, tudi zdravniška zbornica se je takrat na grozljive ugotovitve nadzora odzvala precej mlačno.

Danes, julija 2018, še vedno nimamo usposobljenega otroškega srčnega kirurga, ki bi bil ves čas tukaj, izgubili smo še preostale domače specialiste. Lani, ko sta se težav lotila takratna vodilna v UKCL Andraž Kopač in Marija Pfeifer, je kazalo bolje. Oddelka kardiologije in intenzive sta dobro delovala, po pogodbi s češko bolnišnico Motol so bili češki kirurgi med tednom ves čas v Sloveniji, za vikend pa mlajši specialisti. A ko sta si Kopač in Pfeiferjeva drznila poskusiti odstaviti Rajka Kendo, je ministrica Kolarjeva prek sveta zavoda odstavila njiju. Novo vodstvo UKCL pogodbe z Motolom ni podaljšalo (ali po lastnem "navdihu"ali po navodilih z ministrstva?), češki kirurgi spet prihajajo le občasno, kar za otroke ni dovolj varno. Vsem kardiologom in intenzivistom v UKCL je prekipelo in so odšli.

To je dno. Da se izkopljemo iz brezna, če se sploh bomo, bo potrebnih kakih pet do deset let pametnih odločitev in trdega dela. Šele s stalno zaposlenimi strokovnjaki, izobraževanjem, dobrimi rezultati in ugledom bi nekoč lahko prišli tudi bolni otroci z Balkana ali drugod, s čimer bi lahko sčasoma dosegli 250 operacij prirojenih srčnih napak na leto, kolikor je mednarodni standard – zdaj jih imamo pol manj – za varno in kakovostno zdravljenje in delovanje centra. Upanja, da bo uspelo, ni veliko.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Naši otroški kirurgi in kardiologi na izobraževanje h Gregoričevim kolegom v ZDA? 12

Gre za rešitve na daljši rok, še vedno pa so skrbi, kaj bo z otroki s prirojenimi srčnimi napakami v prihodnjih nekaj mesecih

FINANCE
Otroška kardiologija UKCL povsem razpadla, Šabeder razmišlja o ukinitvi celotnega srčnega programa otrok 11

Odhajajoči trije kardiologi opozarjajo, da je sistem, ki ponuja prisotnost otroškega srčnega kirurga le dva operativna dneva v mesecu,...

FINANCE
UKCL: V ponedeljek začneta delati dva tuja otroška kardiologa 3

Hrvat naj bi ostal do konca avgusta, za Američana pa to še ni znano

FINANCE
Igor Gregorič: Inštitut bo začel zdraviti otroke, ko bosta zagotovljeni varnost in kakovost, datum ni znan 11

Vse kaže, da to še ne bo 1. julija, kot je obljubljala vlada v odhodu; v vmesnem času Gregorič pričakuje, da bo dejavnost izvajal UKCL

FINANCE
Pri denarju smo: kdo bo plačal astronomske honorarje ameriškim zdravnikom? 15

Šlo naj bi za 130 tisoč evrov bruto na mesec za ameriškega kardiokirurga. »Za UKCL to finančno ni sprejemljivo, saj je v sanaciji in...

OGLAS
IKT
Članki
Članki Hekerji napadajo industrijska okolja – kako se ubraniti

Tudi tovarne in proizvodni sistemi so polni podatkov, zato so privlačna tarča za kibernetske napadalce