Predvolilno soočenje na POP tv: prvaki strank odgovarjajo podjetnikom

Čas branja: 4 min
28.05.2018  20:05  Dopolnjeno: 28.05.2018 20:25
Spremljali smo predvolilno soočenje na POP tv
Predvolilno soočenje na POP tv: prvaki strank odgovarjajo podjetnikom
Foto: Ales Beno

Kakšne programe za razvoj podjetništva imajo Janez Janša (SDS), Marjan Šarec (LMŠ), Dejan Židan (SD), Miro Cerar (SMC), Karl Erjavec (DeSUS), Matej Tonin (NSi) in Luka Mesec (Levica)? To so na predvolilnem soočenju na POP tv ugotavljali podjetniki Igor Akrapovič, Ivo Boscarol, Joc Pečečnik in Janko Kodila.

Birokracija

Pečečnik je na začetku omenil projekt bežigrajskega stadiona in dejal, da v Sloveniji vlada birokratska mafija. Cerar mu je odgovoril, da je že dal zahtevo, da se zadeva uredi, in da bo verjetno septembra rešena. Tonin je medtem poudaril, da gre za primer, kako so v Sloveniji domači in tuji investitorji drugače obravnavani. Potrebujemo enake standarde za vse podjetnike in vse investitorje, je dodal. Glavni problem je, da ministrstva ne sodelujejo, od uradnikov je treba zahtevati odgovornost, je povedal Šarec. Tudi Janša je omenil težavo birokracije in poudaril, da je treba v Sloveniji spremeniti volilni sistem v večinskega. "Država ne sme biti sluga kapitala," pa je dejal Mesec.

Akrapovič je medtem opisal težave z večletnim čakanjem na gradbeno dovoljenje v Ivančni Gorici, zaradi česar so se nato preselili v Črnomelj, kar obremenjuje delavce in povzroča tudi stroške za družbo. Omenil je tudi podobne težave v Kamniku pod Krimom, ki pa so se uredile šele, ko je bil o tem objavljen članek v Financah. Od države nočem nobene subvencije, je še zatrdil.

Pečečnik je izpostavil tudi težave s pogostim spreminjanjem zakonodaje, kar pomeni, da vsakih nekaj let vse delajo znova, je dejal.

Tonin je dejal, da je rešitev za težave, kot jih ima Pečečnik, to, da se kolobarjenje ustavi. Da na koncu odloči vlada, mora biti neka končna instanca. Erjavec pa je dejal, da imamo težave z zelo togo zakonodajo, ki jo nekateri izkoriščajo za to, da se nekateri projekti ne izvedejo. "Naša težava je, da se preveč proučuje, tako pa se pušča prostor za korupcijo," je dodal.

Boscarol pa je povedal, da je v boljšem položaju kot Pečečnik in Akrapovič, saj je lahko proizvodnjo preselil v Italijo, kjer je stvari zelo hitro uredil.

Plače in davki

Tako Pečečnik kot Boscarol in Akrapovič so povedali, da v njihovih podjetjih ni minimalnih plač, hkrati pa poudarili visoke stroške dela. Obremenitev plač je izpostavil tudi Kodila, ki dela blizu Avstrije. Kot pravi, imajo zato, ker so plače pri severnih sosedih manj obdavčene, težave z iskanjem kadrov.

Mesec je znova ponudaril, da je treba minimalno plačo dvigniti na 700 evrov. "Gospod Akrapovič je ravno toliko delodajalec svojim zaposlenim, kot so oni njemu," je dodal. Da je treba minimalno plačo dvigniti, se je strinjal tudi Erjavec. Cerar pa je zatrdil, da je njegova vlada sprejela več ukrepov za razbremenitev plač in dejal, da bo dvig konkurenčnosti prinesel višje plače.

Nehati moramo ustvarjati vojno med javnim in zasebnim sektorjem. Javni sektor ni preobsežen, pa je dejal Šarec in dodal, da so predlagali popolno razbremenitev 13. in 14. plače. Janša je medtem dejal, da si ne želi živeti v državi, kjer se pogovarjamo samo o minimalni plači. Kot napoveduje, bodo ukinili krizno stopnjo dohodnine, uvedli družinsko dohodnino in dvignili davčno olajšavo. Židan je med drugim poudaril, da je treba uvesti podobno dohodninsko lestvico kot v Avstriji, Cerar pa je zatrdil, da se zavzemajo za znižanje progresije pri dohodninski lestvici. Da imamo anomalije na dohodninski lestvici, je poudaril tudi Erjavec in dodal, da pri nas skoraj ni več srednjega razreda.

Če boste v vladi, prosim, ne nižajte davkov med konjunkturo, ker bomo prej v recesiji, je političnim tekmecem dejal Mesec. Židan se je strinjal in dodal, da se v konjunkturi z viškom denarja krpa ceste, vlaga v infrastrukturo, zdravstvo ... Moramo se truditi, da bomo šli proti konkurenčnosti, kakršno imajo uspešne države, ne pa z zakonodajnimi mahinacijami dvigati minimalnih plač to tam, ko samo še minimalne plače ostanejo, pa je dejal Janša.

Živimo v najbogatejši državi na svetu, nikjer drugje nimajo takšnega zastonj šolstva in zdravstva, jaz to vsekakor podpiram, je poudaril Pečečnik, a dodal, da moramo trošiti tisto, kar imamo, česar pa ne delamo.

Tonin je poudaril, da 13. in 14. plača pri nas ne bi smeli biti obdavčeni, in dodal, da se pri nas ne splača delati, ker so razlike med plačo in socialno pomočje majhne. Erjavec je medtem poudaril pomen izvoza in odpiranja novih trgov. Mesec pravi, da so predlagali udeležbo delavcev pri dobičku, zaposleni pa bi morali biti v tem primeru upravičeni do davčne olajšave, a predlog ni bil sprejet. Cerar je dejal, da bo treba v smeri razbremenitve še delati. Če danes govorimo, da je naša vlada povzročila gospodarsko rast, v bistvu lažemo, pa je priznal Židan.

Kodila je ob tej razpravi še poudaril, da se pri nas negospodarno ravna s proračunom - ni toliko težava, koliko priteče v proračun, pač pa to, kako se s tem denarjem ravna, je dejal.

Dobiček je gonilo razvoja, iz tega se financira razvoj, je dejal Tonin. Mesec je medtem poudaril, da je treba zgraditi koncept, kako bomo postali izvozniki visoke tehnologije. Kot je dodal, ne smemo zapraviti dobičkov iz konjunkture z davčnimi odpustki, ampak več vlagati v raziskave in razvoj, v univerze.

Vi v politiki preveč zapravljate. Če boste še naprej nadaljevali z ožemanjem ovc, se bodo te ovce zbudile, je zbranim prvakom strank še povedal Pečečnik. Politika mora tudi poskrbeti, da se v Sloveniji ločijo dobri in slabi podjetniki, je dodal.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
IZVOZNIKI
Novice
Novice Trump in Ši merita moči, evrska industrija pa že slabi 4

V časovnici in grafih - kako zaostrovanje trgovinskih odnosov vnaša nervozo na borze ter tudi že v evrsko industrijo

FINANCE
Članki
Članki (graf) Za švedski Spotify je bil prvi borzni dan precej turbulenten

Prvi borzni dan za švedski Spotify ni šel brez zapletov - najprej so začetek trgovanja z njegovimi delnicami zakasnili, potem so se prvi...

FINANCE
Članki
Članki (grafi) Koliko dražja so posojila v Sloveniji v primerjavi z evrskim povprečjem 2

Pogledali smo, kakšne so po podatkih ECB v povprečju tržne obrestne mere za dolgoročna stanovanjska posojila v Sloveniji in drugih...

AVTO
Nasveti
Nasveti Vse, kar ste želeli vedeti o tožbi proti VW, pa niste imeli koga vprašati

Poiskali smo odgovore na praktična vprašanja, potem ko je bila vložena tožba proti VW, v kateri odškodnino terja tudi 6.024 slovenskih...

FINANCE
Članki
Članki Kam pelje surovinski in valutni vlak smrti 3

Negotovost ali kaj nas čaka po sobotnih napadih ZDA, Velike Britanije in Francije?

PRO
Članki
Članki Je kopičenje stvari sindrom krize srednjih let?

Četudi se od odsluženih stvari ne morete posloviti, še ne pomeni, da imate kompulzivno motnjo kopičenja stvari. Pa vendar, kam...