Andreja Kodrin: V prihodnje se ne bomo mogli več toliko zanašati na kohezijska sredstva

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 2 min
08.05.2018  12:06  Dopolnjeno: 08.05.2018 12:07
O prihodnosti EU na Finančni konferenci
Andreja Kodrin: V prihodnje se ne bomo mogli več toliko zanašati na kohezijska sredstva
Foto: Aleš Beno

Obveščaj me o novih člankih:  

»Živimo v čudovitem obdobju 'evrobuma'. Brezposelnost je najnižja od uvedbe evra, ob gospodarski rasti se znižuje raven dolga, merjeno v BDP. A ob tem ne gre pozabiti na tveganja, ki se po opozorilih evropske komisije povečujejo,« na Finančni konferenci pove Andreja Kodrin, članica investicijskega odbora pri Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI).

Po njenih besedah so najboljši kazalnik tega, kaj nam prinaša prihodnost, proračun in načrtovane investicije. In kaj nam pravijo ti proračuni v EU? »Mir in varnost postajata draga. Za to se bo namenilo kar 22-krat več kot v prejšnjem proračunu EU. Pred pogajanji o prihodnjem proračunu je jasno, da bodo med poraženci kmetijstvo in sredstva za kohezijo; oboje bo čutila Slovenija. Če se primerjamo z drugimi kohezijskimi članicami – Čehi, Poljaki … – ugotovimo, da smo že danes na dnu. Vsa sredstva so sicer dobrodošla, a obstaja velika verjetnost, da se bo bazen teh sredstev zmanjševal in Slovenija pri tem ne bo izjema,« meni Kodrinova.

Da zgodba o uspehu ne postane zgodba o neuspehu

»Slovenija se v evropskih krogih znova omenja kot zgodba o uspehu. A pozor, že nekaj let smo deležni opozoril EK, ki jih ignoriramo. Prvo je zdravstvo, ki ob starajočem se prebivalstvu postaja vse večja težava. Druga težava je višina dolga – že res, da se glede na BDP zmanjšuje, a nominalno raste, kar pomeni strošek za proračun, sploh če bodo obrestne mere v prihodnje začele rasti. Težava je tudi upad investicij – to področje se sicer izboljšuje, a zanemarjanje naložb v preteklosti bomo občutili v prihodnje. Zanemarjajo se predvsem vlaganja v raziskave in razvoj, ki se oddaljujejo od treh odstotkov BDP (znašajo približno dva odstotka). Velika sramota Slovenije je, da se po razvitosti finančnega trga uvršča na 106. mesto, za vsemi državami nekdanje Jugoslavije. Posledično se podjetja v panogi IT spopadajo s težavami z dostopnostjo do virov financiranja, kar je težava, saj številne ideje v tej inovativni panogi ne zaživijo. Dopuščam, da se z blockchainom in ICO to področje izboljšuje.«

»Ne vem, katera smernica v EU bo prevladala, zdi pa se, da bomo dočakali dvotirno ali celo tritirno Evropo,« v času pred pričakovanimi EU-pretresi pove Kodrinova.

Preberite tudi:

(intervju) Slovenka iz Junckerjevega stroja za naložbe



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Komu in za koliko so v NLB že znižali plače: sledijo velika odpuščanja?

Lahko zaradi poslabšanja gospodarske slike pričakujemo nova pogajanja za ceno srbske Komercijalne banke in ali je že kakšna sprememba...

FINANCE
Times: znanost postaja jasna – zaprtje držav ni več pravo zdravilo 168

Vrhunska znanstvenika opozarjata, da zaradi korone ni potrebe po politični odločitvi o nadzoru ljudi in sledenju državljanom

FINANCE
Kako močno se bo stresel trg nepremičnin? 12

Korona bo vsekakor skrčila povpraševanje, na trg pa hkrati potisnila nekaj nove nepremičninske ponudbe.

FINANCE
Kakšen je predlog za Kurzarbeit, vsakemu polnoletnemu vavčer za dopustovanje v Sloveniji! 11

Kaj še pride v novi sveženj pomoči za ublažitev posledic epidemije zaradi koronavirusa, kdaj bo pred poslanci