Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
evro   dodaj
banke   dodaj
Paolo Savona dodaj
Evropski parlament dodaj
Evropska centralna banka dodaj
 
Čas branja: 4 min
19.04.2018  16:28  Dopolnjeno: 20.04.2018 10:00

Obveščaj me o novih člankih:  
evro   dodaj
banke   dodaj
Paolo Savona dodaj
Evropski parlament dodaj
Evropska centralna banka dodaj

Marcello Minenna se v svojem komentarju na Business Insiderju osredotoča na vpliv mehanizma Target2 na preživetje evra. Target2 je računovodski mehanizem, ki povezuje kreditno-debetna razmerja med centralnimi in poslovnimi bankami znotraj evrosistema. Pred nedavnim je »svet modrecev« pri nemški vladi izrazil zaskrbljenost, ker meni, da Nemčija državam članicam čezmerno odobrava posojila.

Po njihovem mnenju bi bilo treba pripraviti rezervni načrt, s katerim bi se omogočil urejen izstop iz evra tistim državam članicam, ki po vsej verjetnosti niso sposobne izpolnjevati svojih obveznosti. Nemški poznavalci se seveda bojijo, da bi morala Nemčija prevzeti tuje dolgove. Pri tem pa niti za trenutek ne pomislijo, da bi utegnila biti nastala situacija tudi posledica »nerecikliranja« nesprejemljivih presežkov njihove bilance tekočih plačil in bilance drugih držav evrosistema. Nezanemarljiv je tudi učinek intervencijske politike ECB na državne dolgove.

Januarja 2018 je bilo stanje mehanizma Target2 takšno: države upnice so izkazovale za 1.255 milijard evrov terjatev, države dolžnice pa za 1.024 milijard evrov dolga. Razliko v višini 231 milijard evrov je krila ECB. V skladu s temeljnim načelom, da nasproti vsaki terjatvi stoji obveznost, je stanje enako nič.

Podatki za leto 2001 (leto uvedbe evra) kažejo na precej zmerne razlike med terjatvami in obveznostmi, ki z izjemo Finske niso presegle 50 milijard evrov. Sedem let pozneje, ob izbruhu svetovne finančne krize, se je razhajanje začelo poglabljati. To je opozorilo dobro znano težavo: nezmožnost Evropske unije spoprijeti se z zunanjimi pretresi. Navedeno institucionalno vrzel je ECB poskušala zapolniti z monetarnimi injekcijami in pospešenimi prizadevanji, ki so sledila slavnemu Draghijevemu »whatever it takes« v letu 2012.

Po krajšem zastoju je ECB od leta 2015 znova zagnala ukrepe in dosegla zadolženost v višini 231 milijard evrov. Nemčija je imela januarja letos za 860 milijard terjatev (ki so se v februarju že povzpele na 913 milijard), kar utemeljuje nezadovoljstvo njenih »modrecev«.

Italija je imela januarja za 438 milijard evrov dolgov (ki so se februarja že povzpeli na 444 milijard) in skupaj z Grčijo predstavlja večji delež držav, ki so v mehanizmu Target2 močno izpostavljene. Navedeni dolg v »uradnih« statistikah ni prikazan, čeprav je dal Draghi jasno vedeti, da bodo morale države, ki razmišljajo o izstopu iz evra, najprej poravnati te dolgove. Ob pogledu na grafični prikaz vseh navedenih stališč se nujno poraja vprašanje, kako je v sistemu s tako izrazitimi razhajanji sploh mogoče preživeti.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Povolilna Italija nadaljuje svoj ples na Titaniku ob glasbeni spremljavi oblasti in medijev, ki s ponavljanjem mamljivega refrena prepričujejo, da je okrevanje v teku. Le dobro znana gluhost glavnih akterjev je razlog, da ne povzdignemo glasu in opozorimo na težavnosti situacije, za katero se še vedno domneva, da jo je mogoče preseči z deflacijskimi proračunskimi presežki.

Refren o sanaciji prek proračunskih presežkov je del spremljevalnega glasbenega motiva, ki se ne izvaja v glavni dvorani, ampak v sosednjem, pomožnem prostoru, in katerega edini namen je kralju pridržati vlečko, namesto da bi mu osvetlili pot s predlogom temeljite reforme strukture evropskih institucij. Poglavitni ukrepi reforme so:

  1. vzpostavitev skupne oziroma enotne mreže izobraževalnega sistema oziroma izobraževalnih institucij, poenotenih po zvrsteh in stopnjah;
  2. dodelitev pristojnosti evropskemu parlamentu za zakonodajne pobude na določenih področjih;
  3. podelitev pooblastil komisiji za posredovanje vsaj na infrastrukturnem področju, tudi z zunajproračunskim zadolževanjem;
  4. opredelitev ciljev in instrumentov Evropske centralne banke, ki bodo skladni s cilji in instrumenti poglavitnih centralnih bank v svetu.

Šele ko bomo začeli resno govoriti o teh reformah, bomo dokazali, da si dejansko želimo ambiciozne in solidarne Evrope. Samo upamo lahko, da odločitev o tem ne bo prepozna.

Paolo Savona je zaslužni profesor politične ekonomije in nekdanji minister za industrijo v Italiji, predaval je tudi na Poslovni konferenci v Portorožu. Komentarji izražajo stališča avtorja in ne nujno tudi stališča uredništva Financ.


Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki (Pred zasedanjem Opeca) Cene surove nafte se ohlajajo

Konec tedna bodo na zasedanju Opeca spet odločali o naftnih kvotah in na trg curljajo informacije, da jih bodo povečali

AVTO
Posel
Posel Elon Musk bo odpustil devet odstotkov zaposlenih v poskusu, da Tesla doseže dobiček 6

V pismu zaposlenim je Elon Musk, razvpiti šef ameriške družbe za proizvodnjo električnih avtomobilov Tesla, zapisal, da glavni motiv...

AVTO
Posel
Posel Avtomobilske družbe jeseni pričakujejo zastoje v proizvodnji 1

Septembra bodo morale avtomobilske družbe v EU preiti na strožje meritve izpustov in porabe, to pa utegne povzročiti motnje v...

FINANCE
Članki
Članki Dileme ob oživitvi govoric o združitvi Deutsche Bank in Commerzbank 8

Dilem je veliko, krepi jih tudi dejstvo, da je tečaj delnic Deutsche Bank pod velikim tržnim pritiskom zdrsnil na zgodovinsko najnižjo...

FINANCE
Članki
Članki ECB zapira pipico? Kaj to pomeni za ceno posojil, delnice in tudi prevzem Cinkarne Celje? 9

Kakšne spremembe so spodbujevalni ukrepi ECB pustili na različnih segmentih trga, kakšni bodo po pričakovanju analitikov naslednji...

FINANCE
Članki
Članki (Goljufije) Dolgove za grad je hotel poplačati z denarjem EU 2

Tudi lani so med goljufijami z evropskim denarjem v EU prevladovali primeri nepravilno porabljenega denarja iz strukturnih skladov ter iz...

FINANCE
Članki
Članki EU bo omejila tudi ceno mednarodnih telefonskih klicev v druge članice 3

Po novem boste precej kmalu lahko malo bolj sproščeni glede stroškov, če boste od doma s svoje mobilne (ali fiksne) številke...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija Nove tehnologije za spopad s poslovnimi prevarami

Poslovne prevare v nabavnih postopkih podjetjem še vedno povzročijo veliko škode. Kakšne rešitve prinašajo nove tehnologije in zakaj...