Čas branja: 4 min
19.04.2018  16:28  Dopolnjeno: 20.04.2018 10:00

Marcello Minenna se v svojem komentarju na Business Insiderju osredotoča na vpliv mehanizma Target2 na preživetje evra. Target2 je računovodski mehanizem, ki povezuje kreditno-debetna razmerja med centralnimi in poslovnimi bankami znotraj evrosistema. Pred nedavnim je »svet modrecev« pri nemški vladi izrazil zaskrbljenost, ker meni, da Nemčija državam članicam čezmerno odobrava posojila.

Po njihovem mnenju bi bilo treba pripraviti rezervni načrt, s katerim bi se omogočil urejen izstop iz evra tistim državam članicam, ki po vsej verjetnosti niso sposobne izpolnjevati svojih obveznosti. Nemški poznavalci se seveda bojijo, da bi morala Nemčija prevzeti tuje dolgove. Pri tem pa niti za trenutek ne pomislijo, da bi utegnila biti nastala situacija tudi posledica »nerecikliranja« nesprejemljivih presežkov njihove bilance tekočih plačil in bilance drugih držav evrosistema. Nezanemarljiv je tudi učinek intervencijske politike ECB na državne dolgove.

Januarja 2018 je bilo stanje mehanizma Target2 takšno: države upnice so izkazovale za 1.255 milijard evrov terjatev, države dolžnice pa za 1.024 milijard evrov dolga. Razliko v višini 231 milijard evrov je krila ECB. V skladu s temeljnim načelom, da nasproti vsaki terjatvi stoji obveznost, je stanje enako nič.

Podatki za leto 2001 (leto uvedbe evra) kažejo na precej zmerne razlike med terjatvami in obveznostmi, ki z izjemo Finske niso presegle 50 milijard evrov. Sedem let pozneje, ob izbruhu svetovne finančne krize, se je razhajanje začelo poglabljati. To je opozorilo dobro znano težavo: nezmožnost Evropske unije spoprijeti se z zunanjimi pretresi. Navedeno institucionalno vrzel je ECB poskušala zapolniti z monetarnimi injekcijami in pospešenimi prizadevanji, ki so sledila slavnemu Draghijevemu »whatever it takes« v letu 2012.

Po krajšem zastoju je ECB od leta 2015 znova zagnala ukrepe in dosegla zadolženost v višini 231 milijard evrov. Nemčija je imela januarja letos za 860 milijard terjatev (ki so se v februarju že povzpele na 913 milijard), kar utemeljuje nezadovoljstvo njenih »modrecev«.

Italija je imela januarja za 438 milijard evrov dolgov (ki so se februarja že povzpeli na 444 milijard) in skupaj z Grčijo predstavlja večji delež držav, ki so v mehanizmu Target2 močno izpostavljene. Navedeni dolg v »uradnih« statistikah ni prikazan, čeprav je dal Draghi jasno vedeti, da bodo morale države, ki razmišljajo o izstopu iz evra, najprej poravnati te dolgove. Ob pogledu na grafični prikaz vseh navedenih stališč se nujno poraja vprašanje, kako je v sistemu s tako izrazitimi razhajanji sploh mogoče preživeti.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Povolilna Italija nadaljuje svoj ples na Titaniku ob glasbeni spremljavi oblasti in medijev, ki s ponavljanjem mamljivega refrena prepričujejo, da je okrevanje v teku. Le dobro znana gluhost glavnih akterjev je razlog, da ne povzdignemo glasu in opozorimo na težavnosti situacije, za katero se še vedno domneva, da jo je mogoče preseči z deflacijskimi proračunskimi presežki.

Refren o sanaciji prek proračunskih presežkov je del spremljevalnega glasbenega motiva, ki se ne izvaja v glavni dvorani, ampak v sosednjem, pomožnem prostoru, in katerega edini namen je kralju pridržati vlečko, namesto da bi mu osvetlili pot s predlogom temeljite reforme strukture evropskih institucij. Poglavitni ukrepi reforme so:

  1. vzpostavitev skupne oziroma enotne mreže izobraževalnega sistema oziroma izobraževalnih institucij, poenotenih po zvrsteh in stopnjah;
  2. dodelitev pristojnosti evropskemu parlamentu za zakonodajne pobude na določenih področjih;
  3. podelitev pooblastil komisiji za posredovanje vsaj na infrastrukturnem področju, tudi z zunajproračunskim zadolževanjem;
  4. opredelitev ciljev in instrumentov Evropske centralne banke, ki bodo skladni s cilji in instrumenti poglavitnih centralnih bank v svetu.

Šele ko bomo začeli resno govoriti o teh reformah, bomo dokazali, da si dejansko želimo ambiciozne in solidarne Evrope. Samo upamo lahko, da odločitev o tem ne bo prepozna.

Paolo Savona je zaslužni profesor politične ekonomije in nekdanji minister za industrijo v Italiji, predaval je tudi na Poslovni konferenci v Portorožu. Komentarji izražajo stališča avtorja in ne nujno tudi stališča uredništva Financ.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki (grafi) Koliko dražja so posojila v Sloveniji v primerjavi z evrskim povprečjem 2

Pogledali smo, kakšne so po podatkih ECB v povprečju tržne obrestne mere za dolgoročna stanovanjska posojila v Sloveniji in drugih...

FINANCE
Članki
Članki Nafta splezala prek 74 dolarjev za sod – kako draga bo pot na počitnice? 3

Po podražitvi prejšnji teden se cena surove nafte viša tudi ta teden – zlasti zaradi razmerja med povpraševanjem in ponudbo, na...

FINANCE
Članki
Članki Preiskovalci afere Carillion pozvali k razbitju štirih revizijskih velikanov 2

To je ena od zahtev v okviru parlamentarne raziskave, ki je proučevala vzroke za propad družbe Carillion, drugega največjega britanskega...

FINANCE
Članki
Članki Italija: prihodnja koalicijska partnerja premaknila trg 1

Populistično Gibanje petih zvezd ter skrajno desna Liga sta iz koalicijske pogodbe naknadno sicer umaknila točko, da bo nova vlada...

FINANCE
Članki
Članki Slovenija na lestvici svetovne konkurenčnosti IMD napredovala za šest mest 4

K izboljšanju konkurenčnosti, ki se meri na podlagi štirih sklopov kazalnikov, sta pripomogla zlasti večja rast in zaposlovanje

PRO
Članki
Članki Kaj bo s trgi do konca leta?

Trenutni bikovski trend je res eden najdaljših v zgodovini. Kar pa še ne pomeni nujno, da je »skrajni čas«, da se konča.