Oglasno sporočilo

Neplačane zapadle terjatve lahko vodijo v propad podjetja

Čas branja: 3 min
22.03.2018  08:40
Neplačane zapadle terjatve lahko vodijo v propad podjetja

V Sloveniji na dan zapadlosti terjatev kar 29 % podjetij zaman osvežuje stran svoje spletne banke, upajoč na dogovorjeno plačilo. Tak je namreč odstotek neplačanih zapadlih terjatev, ki so posledica različnih dejavnikov. V Grčiji beležijo na dan zapadlosti računov v povprečju 73 % plačanih računov, v Romuniji prav tako 73 %, v Španiji pa 80 %. V Sloveniji se je odstotek glede na leto 2016 izboljšal iz 69 % na 72 %.

Junija 2017 je bila med 200 slovenskimi podjetji narejena raziskava o plačilnih navadah in izkušnjah podjetij s plačili in upravljanjem terjatev, ki jo je naročilo podjetje za upravljanje s terjatvami EOS KSI. V raziskavi so sodelovala podjetja z najmanj 4,1 mio EUR letnega prometa in več kot 20 zaposlenimi. Da so rezultati zaskrbljujoči postane očitno, ko jih primerjamo z rezultati držav vzhodne in zahodne Evrope, kjer so izvedli enake raziskave.

Slovenska podjetja čakajo na svoj denar predolgo

Pri poslovanju v segmentu B2B je povprečni odobreni plačilni rok v Sloveniji 40 dni. A v teh 40 dneh je plačanih le 72 % izdanih računov, skoraj 4 % jih nikoli ni plačanih (slabe terjatve), kar 25 % pa je poravnanih z zamudo. Če slovenska podjetja dodajo 40 dnem plačilnega roka še zamude, je to še dodatnih 31 dni zamude pri plačilih. V tujini so plačilne navade podjetij veliko boljše. V Nemčiji je v povprečju v roku plačanih 82 % računov, v Avstriji 80 %, na Madžarskem 77 % in na Hrvaškem 73 %. To postavlja slovenska podjetja v težji in neenakopraven položaj, kar posledično močno vpliva na konkurenčnost podjetij. Kljub temu, da je Slovenija z 72 % pravočasno plačanih računov skoraj na repu držav, se zaradi neplačanih računov čuti ogroženih le 1 % podjetij, kar 91 % pa jih ne načrtuje prilagoditve plačilnih rokov.

Zakaj vam stranke ne plačajo računov?

Raziskava pa je razkrila 5 najpogostejših razlogov za zapoznelo plačilo ali neplačilo računov:

  • insolventnost,
  • slabe terjatve s strani njihovih lastnih strank,
  • namerno neplačevanje,
  • izkoriščanje kredita dobaviteljev,
  • postopkovne napake (nepravilen račun, trgovsko ime, stik).

Na neplačila vplivajo tudi tehnični razlogi (vpeljava novega IT sistema), vplivi okolja, lokalna poslovna kultura in miselnost (ker nam niso plačali, mi ne moremo plačati vam …), kakršna je vzdrževanje slovesa podjetja, ki vedno plača z »akademskih četrt« zamude.

Posledice neplačanih zapadlih terjatev so likvidnostne težave, višji stroški obresti, izpad dobička, manj denarja, namenjenega raziskavam in razvoju, manj investicij, še posebej pa je zaskrbljujoče, da pomembno vplivajo tudi na restriktivno kadrovsko politiko (odpuščanje ali zamrznitev novega zaposlovanja) ter dvig cen lastnih izdelkov in storitev.

Zakaj bi se odrekli 370 tisočakom?

S pomočjo zunanje izterjave se lahko podjetjem v povprečju povrne 9 % prihodkov, kar v primeru podjetij iz raziskave pomeni skoraj 370.000 EUR. Z izterjavo vrnjena sredstva so v Sloveniji v 49 % namenjena plačilu svojih obveznosti, širitvi na druga področja poslovanja (24 %), varnosti ali ustvarjanju delovnih mest (12 %), naložbam v raziskave in razvoj (3 %) ter naložbam na finančnem trgu (3 %). V tujini na ta način izterjana sredstva v večji meri kot pri nas namenjajo zagotavljanju delovnih mest, najbolj pa se vidi odstopanje pri sredstvih za naložbe in R&D. Pri nas jim podjetja namenijo po 3 %, v tujini pa od 23 % do 30 %.

Za izboljšanje stanja morate najprej ugotoviti, kakšen je položaj, nato pa primerno ukrepati. Preberite, kakšne so plačilne navade v Sloveniji in kakšne izkušnje z neplačanimi zapadlimi terjatvami ima 200 slovenskih podjetij.

Več iz teme:  
FINANCE
Članki
Članki Bo Opec občutil negativno stran svoje strategije? 4

Lani se je naftni kartel Opec z zmanjšanjem dnevnih kvot načrpane nafte trudil zvišati povprečno ceno surove nafte in to mu je uspelo;...

FINANCE
Članki
Članki Trump neti trgovinsko vojno - lahko kongres povozi njegovo odločitev? 7

Ameriški predsednik je konec tedna uresničil napoved o uvedbi dodatnih carin na jeklo in aluminij in podpisal izvršni odlok o njihovi...

OGLAS
FINANCE
Članki
Članki MSRP zavarovalne pogodbe (po novem)

01.01.2021 bo predvidoma začel veljati MSRP 17 Zavarovalne pogodbe.