Bernhard Schlink in njegov Bralec: najboljša zaposlitev možganov in srca

Čas branja: 5 min
29.07.2001  16:00  Dopolnjeno: 14.04.2005 16:03
Znani nemški profesor prava ("jurist s fantazijo") je sprva pisal detektivske romane, pozneje pa je napisal svetovno uspešnico; na junijskem branju v Ljubljani ni govoril samo o ljubezni, spominu in odgovornosti, temveč tudi o vladavini prava

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Bernhard Schlink, ZF 132

Roman Bralec nemškega pisatelja Bernharda Schlinka je ena tistih knjig, ki se dotakne različnih ljudi vseh generacij in ponuja v branje "za vsakogar nekaj". Prepleta namreč več zgodb v eni, od najbolj intimne ljubezenske zgodbe med petnajstletnim Michaelom in šestintridesetletno Hanno do refleksij o nemški kolektivni krivdi za poboje v koncentracijskih taboriščih.

Rdeča nit te občutljive literarne tkanine iz plasti življenja, ki se "tako tesno usedajo druga na drugo, da nas v poznejšem življenju vedno srečuje prejšnje, ne kot opravljeno in zaključeno, temveč kot sedanje in živo", je pripoved o pomenih branja. Branje in pismenost imata ključno vlogo pri razumevanju ljudi, situacij in celotne zgodbe te izjemne knjižne uspešnice, prevedene že v 27 jezikov. Tudi dve izdaji v slovenskem prevodu - prva v zbirki Moderni klasiki, druga samostojna v žepnem formatu - dosegata rekorde, in to tako med najpogosteje izposojenimi deli v knjižnicah kot najbolj prodajanimi v knjigarnah. Pri Cankarjevi založbi je Bralec že razprodan.

Bernhard Schlink je junija obiskal Slovenijo: en dan "službeno", en dan pa še zasebno, da si ogleda to lepo deželo, kamor je prišel prvič. S strogo omejitvijo: dal bo en sam intervju. O svojih knjigah in o sebi nerad govori - veliko raje bere svojo literaturo. V Ljubljani je bral dvakrat: opoldne študentom nemščine, zvečer še drugim ljubiteljem literature v kavarni Hotela Union. Bral je zbrano in z užitkom človeka, ki se ljudem razdaja pri svojem najljubšem opravilu. Tudi sam je goreč bralec, ki z branjem vzpostavlja intimno bližino in gradi svet smisla mišljenja in besed.

Knjiga - Bralec, ZF 132
Ko je vendarle spregovoril o sebi - skopo, le nekaj stavkov -, je povedal, da ima odraslega sina, ki mu je že od malega veliko bral, in tudi sin je zdaj odličen bralec, kar mu veliko pomeni. Z branjem vzpostavljamo najlepše vezi, je prepričan Schlink, zato je glasno bral tudi ljubljenim ženskam. Kot zapiše v Bralcu: "Odnos med bralcem in poslušalko ima vsekakor določen erotični naboj, kar se izlušči že iz tega, da je Hanni in Michaelu branje vedno služilo kot iniciacija v spolnost, kot neke vrste predigra, dokaz za to pa je vsaj še en slikovit bralec nemške (avstrijske) zgodovine: Thomas Bernhard oziroma njegov prvoosebni junak iz Sečnje, ki pisateljici Jeannie Billroth, v katero je seveda zaljubljen, ure in ure, mesece in mesece na glas bere in pri katerem prenehanje bralnega procesa neposredno sovpada z usihanjem čustev."

Poleg največkrat poudarjene erotične dimenzije vsebujeta branje in pisanje tudi razsežnost, ki je Schlinku izjemno pomembna: čas. V kaj investiramo čas? Kako ga uporabljamo? Kako osmišljamo? Branje je ena najboljših zaposlitev možganov in srca. V ZDA in Veliki Britaniji je poslušanje kaset in zgoščenk s posnetki branih pesmi in proznih del tradicija. Roman je mogoče poslušati med avtomobilsko vožnjo, kar je fantastično izkoriščen čas. Žal v Sloveniji ta tradicija ne obstaja. "Nimate dolgih relacij," se je pošalil Schlink. Slovito Oprah, ki ga je na predlog navdušenih bralcev Bralca povabila v svoj šov in s tem dvignila naklado ameriške izdaje v nebo, spoštuje prav zaradi tega. Ker v Ameriki in drugod, kjer predvajajo njene oddaje, toliko naredi za branje. Ko beremo, si vzamemo čas za premislek. "Za premislek je potreben čas. Za odločitev - pogum," pravi. Ko se odločiš, postaneš odgovoren. Hočeš nočeš si v etičnem risu, ki ga mnogi nočejo niti zaznati niti prepoznati - ne biti odgovoren za svoje ravnanje in s tem tudi ne kriv za to, kar si s svojimi dejanji povzročil.

Zgodbe in fenomene ureja Marko Crnkovič.

Ta položaj Schlink tematizira kot nemški problem, nekateri interpreti pa ga imajo tudi za ključ doumevanja Bralca. Njegov junak Michael veliko premišljuje in se sprašuje: "In spet sem imel občutek, da sem jo izdal in se pregrešil zoper njo. In spet sem se uprl temu občutku in obtoževal njo in zdelo se mi je poceni in preprosto, kako se je odtihotapila iz svoje krivde. Dovoliti samo mrtvim, da te pokličejo na odgovornost, krivdo in pokoro pa omejiti na slab spanec in hude sanje - kaj pa mi živi? A to, kar sem imel v mislih, niso bili živi, temveč sem bil jaz. Ali je ne bi smel tudi jaz poklicati na odgovornost? Kaj pa jaz?"

"Kaj pa jaz" je usodno vprašanje, ki čez čas pokliče na odgovornost njega samega: "Torej sem ostal kriv. In če nisem bil kriv, ker se z izdajo zločinke nihče ne more pregrešiti, sem bil kriv, ker sem zločinko ljubil."

Pisatelj Schlink velik del Bralca posveti razmislekom o krivdi. O individualni krivdi in o kolektivni krivdi generacije, ki ni premišljevala in je zgolj prevzemala ponujene "rešitve" tretjega rajha, zdaj pa ni sposobna prisluhniti svoji vesti in prevzeti odgovornosti za strahote, ki jih je zagrešila. "Generacija, ki se je posluževala paznikov in biričev ali jih ni onemogočila ali vsaj izobčila, ko bi jih po letu 1945 lahko bila, je stala pred sodiščem in mi smo jo v procesu predelovanja in razsvetljevanja obsodili na sram," ugotavlja Michael, študent prava, ki na seminarju spremlja proces proti svoji ljubljeni Hanni - zdaj ve, da esesovki in paznici v koncentracijskem taborišču.

Knjiga spodbuja soočenje in obračun s krivdo generacije tistih, ki so ubogali ukaze nacističnega režima. Tudi kot univerzitetni profesor - prvi zahodnonemški na Humboldtovi univerzi v vzhodnem delu Berlina - javnega prava in pravne filozofije se dr. Schlink posveča tem vprašanjem. Utrujen od potovanja, branja in dolgega intervjuja tik pred tem, naveličan enih in istih vprašanj v zvezi z Bralcem, je tisti večer v nabito polni unionski kavarni oživel, ko sem ga začela spraševati o pravu. O pravu in morali, o pravu inštitucij. "Včasih sem mislil, da je odgovornost individualna in da je človek kot posameznik osrednjega pomena za moralno ravnanje. Danes ne mislim več tako. Spoznal sem, da so inštitucije izjemno pomembne za moralno ravnanje. Ko sem razmišljal o etični drži posameznikov, ki so v nacistični Nemčiji ravnali drugače in niso hoteli sodelovati pri strahotah svoje generacije, sem opazil, da so bili to večinoma globoko verni ljudje. Se pravi, da so zmogli moralno delovati, ker so imeli oporo v svoji veri. Človek potemtakem potrebuje inštitucije, potrebuje sistem, na katerega vrednote se nasloni in ki ga spodbuja k etičnim odločitvam," je bil prepričljiv profesor dr. Schlink. Posebno za države bivšega komunističnega sistema je zelo pomembno, da bomo postavili pravni red, da bo naš parlament resnično demokratična inštitucija in bodo ljudje imeli sistemsko oporo za demokratično in moralno delovanje, nam je svetoval. Samo redke izjeme zmorejo kot posamezniki ravnati prav, četudi jih inštitucije k temu ne zavezujejo.

To uči študente dr. Bernhard Schlink, ki je pred leti eno šolsko leto gostoval v New Yorku in še vedno za krajši čas obiskuje univerze v ZDA. In kaj jim še posebno polaga na srce in v um? "Študente učim natančnosti. Ker morajo pravniki dokazovati dejstva, je površnost nekaj najslabšega." In tako tudi piše. Opazuje. Premišljuje. Tehta dejstva. Primerja različne perspektive. Je zato začel s kriminalkami o revmatičnem detektivu Selbu, sedemdesetletnem strastnem kadilcu in šahistu? Kriminalke imajo problem in opisujejo rešitev. Prikazujejo dejstva. Mar pravo ni dolgočasno v primerjavi z literaturo, kjer ima domišljija glavno vlogo in si pisatelj zgodbe izmišlja? "Dobri juristi potrebujejo ogromno fantazije," je na kratko potolažil sprašujoče, ki niso mogli povezati enodimenzionalnosti pravne stroke z njegovim čudovito napisanim Bralcem, stkanim iz mnogih plasti.

Bernhard Schlink je z Bralcem osvojil bralce številnih dežel in zdaj še slovenske. V različnih državah ga različno interpretiramo. Prav zato, ker opisuje toliko plasti našega življenja in vsak prepozna tisto, ki govori njemu in zanj. "Bralec je avtoriteta," pravi pisatelj. Navdušenju navkljub je zadržan in na novinarska vprašanja rad odgovarja s protivprašanji. In z molkom. "Ker je resničnost tega, kar človek govori, to, kar dela, lahko govorjenje tudi izpusti." Ne pa tudi pisanja. Zadnjo Schlinkovo knjigo - zbirko sedmih zgodb z naslovom Ljubezenski pobegi - bomo lahko brali morda že konec tega leta tudi v slovenščini. Z isto zasedbo: izvrstno prevajalko Sandro Baumgartner in odlično Cankarjevo založbo. Ko izide, se Financam takoj oglasim.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Socialistični duh v bruseljski četrti 1

Na Rue d'Alliance na številki tri je živel Moses Hess, socialist, novinar po poklicu. Kot Marx in Engels je pisal za Rheinische Zeitung,...

FINANCE
Članki
Članki Stanič: Slaba posojila so deloma tudi posledica nepremišljenih odločitev 19

Nekdanji član uprave NLB in zadnjih direktor LHB Frankfurt Borut Stanič v DZ pojasnjuje svoj pogled na vzroke za stanje v bančnem sistemu

FINANCE
Članki
Članki O slovenskem inovatorju, ki je zavrnil Husqvarno 3

Ob vprašanju zvedavega študenta, ali ima kaj konkurence, se je Jože vidno razburil. »Ali sem ti večkrat povedal, da imam patent v sto...

FINANCE
Članki
Članki Zakrajšek: Banke je v težave pahnilo neukrepanje 18

"Če se ljudje zaprejo v svoje pisarne, potem je rezultat tak, kot je," je pred preiskovalno komisijo DZ dejal Boris Zakrajšek

FINANCE
Članki
Članki Jezerc iz NLB: Čutim se objektivno odgovornega za bančno luknjo 20

"Bančniki nismo bili tako pametni in vsevidni, da bi predvideli krizo," pravi nekdanji šef področja poslovanje s podjetji v NLB Tomaž...

MANAGER
Manager
Manager Dvajsetletna pot do revolucije v kuhinji

Patentirani sistem Albina Smrketa za upravljanje gospodinjskega štedilnika po novem uporablja Gorenje, kmalu ga bosta še eden izmed...

FINANCE
Članki
Članki Kako naj ustavim očeta, ki mi krade iz podjetja? 4

»Kaj naj naredim?« me je spraševal Janez. »V bistvu krade! Naj ga prijavim policiji? Lastnega očeta?«

OGLAS
FINANCE
DDV in poslovanje s tujino: kako ga pravilno obračunati

DDV sistem je nemalokrat zakompliciran, posebej pri poslovanju s tujino – pogoste so namreč dileme, ko je storitev predmet obdavčitve v...