Komentar

Paolo Savona: Pustite nas na miru z davki

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
mnenje   dodaj
davki   dodaj
Paolo Savona dodaj
Milano Finanza dodaj
 
Čas branja: 3 min
29.01.2018  17:38
Če bi šlo politikom za blaginjo države, bi se morali zavezati, da za čas svojega mandata ne bodo posegali v davke in prispevke, ne v smeri znižanja in tudi ne zvišanja.

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
mnenje   dodaj
davki   dodaj
Paolo Savona dodaj
Milano Finanza dodaj

Po petdesetletni dejavnosti prerazporejanja prek davkov in odhodkov, ki je obremenitev dohodkov državljanov podvojila, se je razporeditev dohodka poslabšala: bogati so vse bogatejši, revni pa vse revnejši. Podatki v nedavno objavljenem Poročilu o svetovni neenakosti za leto 2018 so osupljivi, in to ne le za Italijo.

V zagonu socialne svete jeze avtorji raziskave, namesto da bi se osredotočili na sprevržene učinke davčnega sistema, krivdo zvračajo na globalizacijo. Trdijo namreč, da poslabšanje razporeditve dohodka ni posledica prostega in kaotičnega sistema obdavčevanja, ampak da sta za to kriva prosta trgovina in neoliberalizem. Pretvarjajo se, da ne vedo, da trg opravlja svojo vlogo, to je omogočanje optimalne proizvodnje z ustreznim izkoriščanjem pogojev, ki jih zagotavlja zakon.

Način razporeditve dohodka bi moral biti v domeni parlamentov, ti pa ravnajo v skladu z lažno logiko, češ da brez povečanja konkurence med poslovnimi subjekti demokracija pri izvajanju naloge prerazporejanja ne more biti uspešna.

Ker v Italiji prevladujejo sektorji, ki niso izpostavljeni konkurenci, se ukrepi uravnoteženja, ki jih izvaja parlament, ne le izničijo, ampak imajo celo nasproten učinek: revni so vse revnejši, bogati pa vse bogatejši. Konkurenčen trg je jamstvo, ne pa ovira za pravično razporeditev prihodka. Gre za melodijo, ki v ušesih delavcev sicer zveni slabo, vendar bi morali ti za učinkovito zaščito kupne moči svojih plač vseeno poznati njeno partituro.

Drugo razmišljanje se nanaša na aktualno volilno kampanjo. Pozornost javnosti se poskuša usmeriti na obrobna vprašanja, kot je iskanje odgovornih za gospodarsko krizo v splošnem ali konkretno za bančno krizo, ali morda na to, kako ena ali druga vplivata na razpoloženje političnih strank.

Gre seveda za povsem legitimna vprašanja, ki pa so seveda vse prej kot srž problema. Tu in tam naletimo na sramežljivo prigovarjanje, naj se politika vendarle loti temeljnih vprašanj o možnih ukrepih za prihodnost države. Spopad med strankami pa se mirno nadaljuje, kot da bi bilo problem mogoče rešiti tako, da se na oblast postavi tega namesto onega, ne da bi stranke svoje namere pojasnile in natančno opredelile.

Tudi kar se davkov tiče med njimi ni pomembnih razlik. Če bi jim v resnici šlo za dobro države, bi se morali izvoljeni predstavniki ljudstva oziroma vladajoče koalicije zavezati, da za čas svojega mandata ne bodo posegali v davke in prispevke, ne v smeri znižanja kot tudi ne zvišanja.

Le tako bi imeli državljani in podjetja možnost razumeti davke, ki jih morajo plačevati, in posledično načrtovati uporabo svojih dohodkov. Samo tako je mogoča izvedba prave davčne reforme, tako na strani prihodkov kot odhodkov, ki bo naredila konec kaosu in nepravičnosti. Tudi to so dejstva, ki bi jih večina državljanov v upanju, da jim bodo takšni ali drugačni ukrepi prinesli ugodnosti, najraje preslišala.

Gre za ugodnosti, ki jim jih stranke velikodušno naklanjajo v prepričanju, da bodo v zameno zanje dobile soglasje in glasove volivcev. Državljani še vedno ne razumejo, da je iluzorno pričakovati, da bodo živeli bolje na račun drugih, še toliko manj na račun bogatih, ki znajo svoje interese učinkovito zaščititi. Poročilo o svetovni neenakosti to nedvoumno dokazuje.

Živimo v pravi pravcati fiskalni zmoti, iz katere se lahko državljani poskušajo prebiti samo s svojimi volilnimi glasovi. Od kandidatov in strank je treba torej zahtevati, da do zadeve zavzamejo jasno stališče. Če bodo državljani pokazali pogum in to naredili, si lahko drznemo napovedati, da bodo izidi volitev drugačni od tistih, ki jih kot najverjetnejše napovedujejo javnomnenjske raziskave.

Volivcem bi morali izvajalci anket postaviti vprašanje: »Ali bi dali svoj glas tistemu, ki bi se zavezal zagotoviti davčno stabilnost za obdobje petih let in večjo konkurenčnost med proizvajalci, predvsem javnimi ali poljavnimi, lokalnimi in državnimi?« Rezultati ankete bi bili koristni sami po sebi, ker bi o ukrepih vlade odločali volivci in ne izvoljeni predstavniki. To pa bi pomenilo tudi učinkovitejšo demokracijo.

Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno tudi stališča uredništva Financ.

Paolo Savona je zaslužni profesor politične ekonomije in nekdanji minister za industrijo v Italiji. Besedilo je bilo v nekoliko daljši obliki objavljeno v italijanskem časniku Milano Finanza.

Paolo Savona je zaslužni profesor politične ekonomije in nekdanji minister za industrijo v Italiji, predaval je tudi na Poslovni konferenci v Portorožu. Komentarji izražajo stališča avtorja in ne nujno tudi stališča uredništva Financ.

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Kdo v EU ima največ slabih posojil – in kaj pripravlja EU, da ne bi nastajala nova 2

Evropska komisija je objavila prvo poročilo o reševanju slabih posojil v članicah. EU sicer čisti slaba posojila in pripravlja nova...

FINANCE
Članki
Članki Spletna prodaja: meja 22 evrov za pošiljke iz Kitajske bo padla, pravila v EU pa se poenostavila

Reforma evropskega sistema DDV prinaša več novosti: prihodnje leto bodo za mikro in zagonska podjetja, ki po spletu storitve prodajajo v...

FINANCE
Zakaj dvig minimalne plače in ne znižanje DDV? 2

Če hočete skregati ekonomista levega oziroma desnega prepričanja, jima postavite vprašanje o dvigu minimalne plače

FINANCE
Članki
Članki (v grafih) Evropski dolgovi: kaj se je spremenilo v letu dni in kje je Slovenija 15

Slovenija je precej zmanjšala svojo relativno zadolženost (obseg javnega dolga v deležu od BDP), vendar pa je nominalni obseg dolga...

FINANCE
Članki
Članki EU vztraja pri načrtu obdavčitve spletnih velikanov po prihodkih, ne dobičku

Znanih je nekaj več podrobnosti iz razprave o tem, katere vrste prihodki bi bili upoštevani v predlaganem sistemu, kakšni so predlagani...

FINANCE
Članki
Članki Se obeta rekordni japonski borzni debi?

O IPO za mobilni telekom razmišljajo pri Softbank Group