Komentar

Potrebujemo nov način upravljanja bank in financ

Čas branja: 3 min
08.01.2018  17:28

Obveščaj me o novih člankih:  
mnenje   dodaj
banke   dodaj
kripto   dodaj
Il Sole 24 Ore dodaj
George Stiglitz dodaj

V intervjuju, ki je bil 3. novembra objavljen v časopisu Il Sole 24 Ore, je George Stiglitz, Nobelov nagrajenec za gospodarstvo, trdil, da ko gre za ocenjevanje vplivov razvoja umetne inteligence na njihovem področju, gospodarstveniki še niso v koraku s časom.

Osebno menim, da je treba dejstvo še bolj poudariti: gre za hudo zaostalost, predvsem v zvezi z denarjem in s financiranjem. Pri tem je treba posebej osvetliti težave, povezane z razvojem telematike in umetne inteligence ter njun vpliv na plačilne, kreditne in varčevalne sisteme.

Tehnologija veriženja blokov (blockchain) odpravlja težave z varovanjem in ogrožanjem plačilnih sistemov, ki jih banke uporabljajo za odobravanje posojil.

Ekonomist Hyman Minsky je dolgo vztrajal, da ima rastoče denarno nesorazmerje dva namena: spodbuditi trgovanje in financirati proizvodnjo. Naletel je le na gluha ušesa. Po finančni krizi leta 2008 pa je javnost spremenila mnenje, zato se je celo ugledni časopis The Economist poklonil njegovim idejam in se po Minskyjevi smrti opravičil, ker je v času trajanja njegovega življenja preziral njegove trditve.

Takrat namreč še ni bilo mogoče deliti omenjena cilja. Tehnologija blockchain pa nam danes delitev dovoljuje in celo narekuje zaradi širjenja kriptovalut (bitcoin, ethereum ...), ki državi odvzemajo denarno suverenost in jo predajajo v roke zasebnih »rudarjev«. Plačilni sistem je tisto, kar ekonomisti imenujejo javno dobro, ter zajema sodstvo, javni red in obrambo, država pa mora ponuditi varne in učinkovite storitve, prav take, kot jih omogoča omenjena telematska tehnologija.

Il Sole 24 Ore podrobno sledi makroekonomskemu dogajanju, ki operaterjem prinaša koristi, ki jih je treba vključiti in uravnotežiti s sistemom oziroma makroekonomijo.

Na umetni inteligenci temelječi algoritmi (»algos« v finančnem izrazju) odpirajo vrata novim priložnostim na področju objektivnega in varnega upravljanja prihrankov ter posojil, ki jih tradicionalni načini poslovanja dandanes ne morejo več zagotavljati.

Pri upravljanju prihrankov so algosi plod obdelave velikanskih podatkovnih baz (več kot 2.500 spremenljivk različnega izvora), ki odločitve optimizirajo z matematičnimi, fizikalnimi in biološkimi tehnikami, v katerih uporabljajo skupinsko inteligenco, nevrološko mrežo in genetsko logiko. Čeprav vas lahko izrazi prevzamejo ali pa zbudijo sum, lahko vedno razberemo njihov pomen.

S tehniko skupinske inteligence lahko prepoznamo skupek z logiko povezanih podatkov oziroma podatkov, ki sestavljajo določen sistem; predstavljajte si, kako opazujete jato ptic (ali roj čebel) v nenehnem premikanju in tvorjenju novih oblik. Te v svoji notranjosti skrivajo sestavo, ki je našim očem vidna, umetna inteligenca pa ima to moč, da jo natančno dekodira.

Nevrološke mreže lahko zbirajo podatke o medsebojnem delovanju različnih sil (kulturnih, vedenjskih, fizikalnih) in sklepajo, kako bodo stvari potekale. Genetska logika pa sledi evolucijskim težnjam določenega pojava, podobne tistim, ki jih je v naravi opazoval Charles Darwin in jih človeško oko ne more zaznati, lahko pa jih opredeli umetna inteligenca.

Če jih obravnavamo z omenjenimi tehnikami, lahko tako kot vsak človek tudi vsaka finančna dejavnost ali borzni indeks za seboj pusti sledi, s čimer lahko sčasoma opredelimo značilnosti in posebnosti določenega pojava. Ker pri teh ocenah ne moremo računati na človeško oko, se zanašamo na svoj nos ali na kazalnike parametrov, ki pa niso zmožni zajeti kompleksnosti in spremenljivosti tendenc. Iz tega torej izvirata objektivnost in varnost metode.

Upravljanje prihrankov, v manjšem obsegu glede na vse možnosti, že uporablja umetno inteligenco, medtem ko so posojila še zelo zelo daleč. Banke so raje izkoristile prednosti plačilnih tehnologij, kjer so zaslužki zagotovljeni, in se odpovedale njihovim pravnim funkcijam, s katerimi bi lahko presojale o posojilih.

Javni regulativni sistem postaja vse bolj zapleten, saj se želi približati iluzorni ideji, da lahko z bilančnimi parametri dosežejo učinkovitejšo varnost prihrankov in odobritev posojil. Objektivnost in varnost, ki ju zagotavljajo nove telematske tehnologije in umetna inteligenca, pomeni odlično zamenjavo za trenutne metode zasebnih in javnih nadzornih organov, če država (ali Evropska centralna banka) vzpostavi monopol pri ustvarjanju denarja, o čemer razmišlja Rusija s svojim kriptorubljem. S kriptovalutami lahko namreč izkoreninimo nezakonito last denarja ali odpravimo draga in neučinkovita sredstva za boj proti pranju umazanega denarja.

Čeprav je to le kratka predstavitev težave zastarelosti raziskav v gospodarstvu, na katero je opozoril že Stiglitz, pa nakazuje na globlji pomen za znano ekonometrično proizvodnjo. Da bi poenostavil zadevo, navajam, da so od Johna Stuarta Milla induktivno metodo (oziroma nos in grobe parametre) v gospodarstvu zamenjali z deduktivno, pri čemer so širili interpretativne modele, ki so temeljili na togem logičnem razvoju predpostavk in sledili običajnemu vzorcu »če – potem«.

Zaradi izpiljenega matematičnega razvoja je metoda privedla do zapletenih ekonometričnih modelov, katerih napovedi se naslanjajo na logično razmišljanje, da se bodo prihodnja dejanja obnašala kot v preteklosti. Do tega pa pride vse redkeje, saj so zaradi nenehnih sprememb napovedi skoraj nepotrebne. Čeprav so induktivni metodi zaprli vrata akademskih krogov, se je skozi okna vseeno prikradla v univerzitetne predavalnice, in to celo z višjimi znanstvenimi značilnostmi, kot so denimo omenjeni algosi (na tem mestu naj omenim, da jih Pedro Domingo v svoji knjigi Master Algorithm določi sedem).

To je prava metodološka revolucija, s katero se srečuje naša stroka. Bomo še dodeljevali naslove diplomskih del, doktorskih disertacij ali profesorske nazive tistim, ki nas bašejo z ekonometrijo in zgolj matematičnim dokazovanjem pojavov? Bodo vlade ter javne in zasebne raziskovalne ustanove še vedno zapravljale zajetne kupe denarja za proizvodnjo neuporabnih ekonometričnih modelov za interpretacijo dogajanja v gospodarstvu?

Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno tudi stališča uredništva Financ.

Paolo Savona je zaslužni profesor politične ekonomije in nekdanji minister za industrijo v Italiji. Komentar je bil izvorno objavljen v italijanskem časniku Il Sole 24 Ore.

Paolo Savona je zaslužni profesor politične ekonomije in nekdanji minister za industrijo v Italiji, predaval je tudi na Poslovni konferenci v Portorožu. Komentarji izražajo stališča avtorja in ne nujno tudi stališča uredništva Financ.


Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki (brexit) Sta EU in V. Britanija dosegli okvirni dogovor o finančnih obveznostih?

Pogajalci Evropske unije in Velike Britanije so po poročanju britanskega tiska dosegli okvirni sporazum o višini ločitvenega računa, ki...

FINANCE
Članki
Članki Zasedanje Opeca: četrtkova odločitev bo usmerila ceno nafte

Potem ko že vso jesen cena surove nafte narašča, zdaj na trgu nestrpno pričakujejo, kaj se bodo na četrtkovem zasedanju Opeca njegove...

FINANCE
Švabske gospodinje očitno zapravijo več 2

Po oceni nemškega statističnega urada so se prihodki od prodaje na drobno v Nemčiji lani okrepili za približno tri odstotke

FINANCE
Članki
Članki Kako je z Grčijo – in kako s slovenskim posojilom 2

Grčija je (spet) na dnevnem redu, saj naj bi avgusta predvidoma končala zadnji program pomoči in se dokončno vrnila na trg, če bo šlo...

FINANCE
Članki
Članki (nova pravila) Adijo, provizije za nakup s plačilno kartico 2

Trinajst vprašanj in odgovorov pred 13. januarjem, ko začnejo veljati nova evropska pravila za plačilne storitve. Med drugim trgovci in...

OGLAS
IKT
Članki
Članki Spoznajte digitalno delovno mesto prihodnosti

Nič več ne bo pomembno, kje bomo delali, ampak kaj bomo kjerkoli ali kadarkoli naredili.