Kaj se dogaja s cenami zdravil na recept

Čas branja: 5 min
06.12.2017  20:55
Izdatki za zdravila na recept so se v obdobju od leta 2010 do 2016 v Sloveniji zmanjšali, kažejo podatki podrobnejše razčlenitve gibanja izdatkov za zdravila na recept, opravljene na ljubljanski ekonomski fakulteti. Na ZZZS pojasnjujejo, zakaj. Pravijo, da jih v prihodnosti skrbi predvsem zagotavljanje dostopa do novih, dragih zdravil, ki v zadnjem času prihajajo na trg tako v Sloveniji kot po BDP bogatejših evropskih državah.
Kaj se dogaja s cenami zdravil na recept

Obveščaj me o novih člankih:  

Izdatki za zdravila na recept so se v obdobju od leta 2010 do 2016 v Sloveniji zmanjšali, kažejo podatki podrobnejše razčlenitve gibanja izdatkov za zdravila na recept, opravljene na ljubljanski ekonomski fakulteti. Na ZZZS pojasnjujejo, zakaj. Dodajajo, da jih v prihodnosti skrbi predvsem zagotavljanje dostopa do novih, dragih zdravil, ki v zadnjem času prihajajo na trg tako v Sloveniji kot po BDP bogatejših evropskih državah.Dr. Petra Došenovič Bonča in dr. Jože Sambt z Ekonomske fakultete v Ljubljani sta pred nedavnim za Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb v Sloveniji (Forum) na podlagi podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) opravila podrobnejšo razčlenitev razlike med izdatki za zdravila na recept v obdobju od leta 2010 do 2016. Celotni izdatki za zdravila na recept so v letu 2016 znašali 459 milijonov evrov, v primerjavi z letom 2010 pa so se zmanjšali za dva odstotka. Naj dodamo, da ZZZS podrobno spremlja le izdatke za zelene recepte, torej za zdravila, izdana v lekarnah in s seznama bolnišničnih zdravil (lista B), ne pa tudi zdravil, uporabljenih znotraj bolnišničnih obravnav, obračunanih v SPP. Kaj se je v teh letih dogajalo?

Izračun upada cen zdravil Zmanjšanje izdatkov za zdravila na recept za dva odstotka sta dr. Došenovič Bončeva in dr. Sambt podrobno razčlenila (glej tabelo). Upoštevala sta ceno, količino in dve vrsti strukturnih premikov. Indeks cen 0,69 sta izračunala po isti metodologiji, kot se izračuna indeks cen življenjskih potrebščin. Rezultat kumulativnega učinka na izdatke za zdravila na recept pa je bil znižanje cen zdravil za 31 odstotkov. »To pomeni, da so upadle cene zdravil, ki so bila predpisovana v celotnem analiziranem obdobju,« je pojasnila dr. Došenovič Bončeva. Ta prihranek pri zdravilih pa je omogočil strukturne premike v predpisovanju v korist nekoliko dražjih zdravil. Če upoštevamo spremembe v sestavi predpisovanja – nekoliko se je povečala poraba zdravil, ki so v povprečju dražja –, so se izdatki za zdravila tako zmanjšali le za 21 odstotkov.

Predpisovanje dražjih in več zdravil Ker so se začela predpisovati zdravila, ki so bila v povprečju dražja (zaradi uvajanja novih, učinkovitejših, pa tudi dražjih zdravil tudi kot posledica staranja prebivalstva), se je upad spet upočasnil. Privarčevani izdatki so omogočili povečanje količine predpisovanih zdravil, ki se meri v definiranih dnevnih odmerkih (DDD). Mimogrede: največjo porabo po številu DDD ima po najnovejših podatkih ZZZS že peto leto zapored acetilsalicilna kislina, med 50 zdravili pa se je najbolj povečala poraba holekalciferola, pantoprazola, rosuvastatina in duloksetina. Večja poraba je še dodatno zmanjšala prihranek pri zdravilih na »le« 12 odstotkov. Nekatera zdravila pa so v klinično prakso v tem obdobju prihajala na novo (denimo najnovejša zdravila za zdravljenje hepatitisa C in multiple skleroze), nekatera so se tudi opuščala. Indeks 1,12 v tabeli kaže, da so bila zdravila, ki so prihajala na novo, dražja od teh, ki so se opuščala, kar je logično. Od tod podatek o upadu izdatkov za dva odstotka. »Iz razpoložljivih podatkov izhaja, da so se v tem obdobju povečali tako poraba zdravil v DDD kot tudi izdatki za nova, draga zdravila, kar je precej nevtraliziralo pozitivne učinke sistemskega zniževanja cen zdravil, zlasti učinke sistema medsebojno zamenljivih zdravil in sistema terapevtskih skupin zdravil ter pogajanj in dogovorov s proizvajalci zdravil za znižanje cen zdravil,« so izsledke analize potrdili na ZZZS. Kot so še povedali, je dozdajšnja politika razvrščanja zdravil na liste zavarovancem zagotavljala z državami EU primerljivo preskrbljenost z zdravili. »Tem trendom bo ZZZS sledil tudi v letu 2018. Na listo vse pogosteje razvrščamo nova draga zdravila, ki so v celoti krita iz OZZ, denimo v onkologiji, zato lahko pričakujemo rast na tem področju,« so še povedali.

Zakaj ne več sredstev za zdravila? Analiza ekonomistov je bila narejena na podlagi dejanske porabe sredstev ZZZS, namenjenih za zdravila. Glede na to, da so se izdatki za zdravila dejansko zmanjšali, pa so na letošnjem srečanju Vrednost inovacij, ki ga vsako leto pripravlja Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, opozorili na vprašanje, zakaj je ZZZS, sodeč po podatkih finančnega poročila za leto 2016, porabil 13,9 milijona evrov manj sredstev, kot bi jih po poslovnem načrtu lahko. Kot utemeljujejo, je imela Slovenija na prebivalca med državami s podobnim dostopom do zdravil (primerjava s Francijo, Belgijo, Norveško, Avstrijo, Finsko, Švedsko, Španijo) najmanjše izdatke za zdravila. Po podatkih najnovejšega evropskega poročila Health at Glance je leta 2015 v državah OECD delež izdatkov za zdravila znašal povprečno 16 odstotkov. Največ v povprečju seveda porabijo sheme javnega (obveznega in prostovoljnega) financiranja (57 odstotkov), izdatkov iz žepa je za 39 odstotkov, iz zasebnih zavarovanj pa za štiri odstotke. Naj dodamo: v te podatke je vključena poraba zdravil prek recepta in OTC (brez recepta) v lekarnah, ni pa vključena poraba v bolnišnicah. Slovenija je po potrošnji za zdravila, kupni moči (na osebo) pod povprečjem držav OECD, med Finsko in Švedsko.

Razlogi za stagnacijo izdatkov za zdravila Skupni izdatki za zdravila in živila na zelene recepte (OZZ, dopolnilna zavarovanja in doplačila) so se po podatkih za leto 2016 povečali za 4,6 odstotka v primerjavi z letom prej, na 459 milijonov evrov. Delež za zdravila se je v celotnih izdatkih za zdravstvo med letoma 2012 in 2016 zmanjšal s 17,7 na 15,2 odstotka. Vsi ti podatki dodatno kažejo, da je področje zdravil na recept v Sloveniji zelo regulirano in kontrolirano in ne omogoča nenadzorovane rasti cen. »Zaradi relativne stagnacije izdatkov za zdravila v letih med 2010 in 2016 se je povečal strukturni delež tistih izdatkov za zdravstvo, ki so izkazovali relativno rast ali so bili na enaki ravni. To še posebej velja za izdatke za nadomestila plač za bolniške dni kot posledice staranja delavcev in zadnje pokojninske reforme ter izdatkov za zdravstvene storitve zaradi nujnih širitev programov in uvajanjeanovih,« so razloge opredelili na ZZZS.

Demografski trendi in vrednost inovacij Demografija nam seveda v prihodnje pri porabi zdravil ne bo šla na roko: pričakovana življenjska doba do leta 2034 bo za Slovenke za 4,5 odstotka, za Slovence pa 7,3 odstotka daljša. V zadnjih desetih letih se je podaljšala za približno štiri leta, k čemur med drugim brez dvoma pripomorejo tudi nova in boljša zdravila. Nova zdravila so izboljšala kakovost življenja in omogočila zmožnost za delo številnih bolnikov s kroničnimi boleznimi, kot sta revmatoidni artritis in multipla skleroza. Pomembna vloga novih zdravil je tudi zmanjšanje potreb po drugih zdravstvenih storitvah, ki jih povzročajo denimo zapleti kroničnih bolezni. Razkritje: Objavo članka je omogočil Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ, ki pa ni posegal v vsebino.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Kako nas odirajo pri zdravilih brez recepta, primer Claritine 19

Za eno tableto zdravila proti alergiji kot samoplačniki plačamo štirikrat več kot plača zdravstveno zavarovanje

FINANCE
Švabske gospodinje očitno zapravijo več 2

Po oceni nemškega statističnega urada so se prihodki od prodaje na drobno v Nemčiji lani okrepili za približno tri odstotke

FINANCE
Članki
Članki Kako je z Grčijo – in kako s slovenskim posojilom 2

Grčija je (spet) na dnevnem redu, saj naj bi avgusta predvidoma končala zadnji program pomoči in se dokončno vrnila na trg, če bo šlo...

FINANCE
Članki
Članki (nova pravila) Adijo, provizije za nakup s plačilno kartico 2

Trinajst vprašanj in odgovorov pred 13. januarjem, ko začnejo veljati nova evropska pravila za plačilne storitve. Med drugim trgovci in...

FINANCE
Članki
Članki Je znižanje DDV za e-knjige in e-naročnine padlo v vodo?

Finančni ministri EU so ta teden razpravljali o predlogu komisije za reformo sistema DDV; niso pa odločali o vprašanju znižanja DDV za...

PRO
Članki
Članki Katera so najboljša industrijska podjetja v Sloveniji

Vodstva proizvodenj slovenskih podjetij, proizvodni strokovnjaki ter njihovi dobavitelji bodo 9. oktobra zbrani na enem mestu in medsebojno...