(intervju) Bernd Weber: Umetna inteligenca vam bo pomagala pri odločanju, ne bo pa odločala namesto vas

Čas branja: 3 min
12.11.2017  19:00
Če v podjetju ne želite kulture, naklonjene tveganjem, morate to pokazati že v menedžmentu
(intervju) Bernd Weber: Umetna inteligenca vam bo pomagala pri odločanju, ne bo pa odločala namesto vas
Foto: UKB/Ukom-redaktion@ukb.uni-bonn.de

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Bernd Weber dodaj

Bernd Weber je profesor nevroekonomije in možganskega slikanja ter direktor Centra za ekonomijo in nevroznanost na Univerzi v Bonnu. V živo ga boste lahko slišali na 19. Poslovni konferenci Portorož, ki bo 30. novembra in 1. decembra. Govoril bo o tem, kako je nova spoznanja sodobne nevroznanosti mogoče uporabiti pri izboljšanju poslovnega odločanja v konkretnem okolju.

Kaj oblikuje naše odločitve v svetu, v katerem kraljuje hitrost in je hitro odločanje ključnega pomena?

To je kompleksno vprašanje. Kako se odločimo, je na eni strani odvisno od tega, kdo smo, torej od naše osebnosti, preferenc, ravnanja in veščin. Te pa oblikujeta okolje in naša biologija; deloma se z njimi rodimo, deloma so priučene.

Na drugi strani pa na našo odločitev vplivata tudi kontekst in stanje, v kakršnem smo. O isti stvari se ljudje lahko različno odločijo na podlagi tega, kako je vprašanje postavljeno. Učinki, kot so "privzete nastavitve", igrajo pomembno vlogo in vplivajo na uporabo hevristike pri izbiri.

Ali lahko zavestno usmerimo svoje odločitve v poslovni situaciji, ko smo pod pritiskom?

Vse naše odločitve se oblikujejo na podlagi izkušenj in instinktov, intuicij. Sploh v časovni stiski uporabimo iz izkušenj pridobljene načine in metode reševanja problemov. V tem so naši možgani zelo učinkoviti in v večini okoliščin je takšno sprejemanje zelo učinkovit. Žal pa to ni učinkovito v redkih, ekstremnih situacijah, ko nimamo dobro izoblikovanih izkušenj.

Se rodimo kot ljudje, ki radi tvegajo, ali to postanemo?

Nekatere študije pravijo, da naši geni močno vplivajo na naše preference. Pol razlik med ljudmi lahko pojasnimo z genetskimi razlikami. A hkrati imajo naše izkušnje velik vpliv na to, ali smo pripravljeni sprejeti tveganja. Sploh v zgodnjem otroštvu. Ravnanje staršev močno vpliva na to, kakšen odnos do tveganja bodo imeli otroci v odraslem življenju.

Kakšne osebe so bolj nagnjene k tveganju? Ali lahko, denimo v intervjuju za službo, ugotovimo, kateri kandidat za delovno mesto bo bolj naklonjen tveganjem in kateri varnim odločitvam?

Sam pripravljenost na tveganja vidim kot ločeno osebnostno lastnost. Torej, nekdo lahko veliko tvega v športu, pri financah pa bo raje na varni strani. Torej, če je pripravljenost na tveganja pomembna za delovno mesto, potem je treba opraviti oceno pripravljenosti na tveganja na ključnem področju, ki ga delovno mesto zavzema.

Če pogledamo menedžerski vidik: kako upravljati zaposlene, ki so naklonjeni tveganjem? Jih je treba krotiti, spremeniti ali jim pustiti proste roke?

To je odvisno od področja dela. Spreminjanje je težko, saj osebnostne lastnosti in preference ostanejo konstantne celo življenje, z manjšimi spremembami. En pristop je, da ravnanje zaposlenih prepustite njim samim. Torej, omejite jih tako, da sami opazijo, kdaj preveč tvegajo.

Hkrati je tu pomembna tudi kultura podjetja, saj ljudje radi ostajajo znotraj sprejemljivih družbenih norm. Torej, če menedžment pokaže, da ni naklonjen prevelikim tveganjem, potem se bo to naselilo tudi v zaposlene.

V zadnjem času veliko raziskav napoveduje, da bodo roboti zavzeli tudi menedžerske funkcije. Bi to pomenilo, da bo umetna inteligenca sprejemala odločitve namesto nas? In ali bi to prineslo spremembe v to, kakšne odločitve sprejemamo?

To je težko vprašanje. Trenutno in v bližnji prihodnosti bo umetna inteligenca bolj v pomoč pri odločanju kot pa, da bi sama sprejemala ključne odločitve. Človeški možgani so omejeni pri tem, koliko informacij lahko predelajo in uporabijo za odločitve. Umetna inteligenca bo morda lahko v pomoč pri tem, da bo ljudem bolj učinkovito predstavila informacije, potrebne za odločanje. Seveda pa bo to lahko vplivalo na to, kakšne odločitve bomo sprejeli. To je tema, kjer bo potrebnih veliko raziskav, sploh na področjih, kjer nimamo veliko izkušenj.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Trenutek resnice: Mario Draghi bo predvidoma nakazal, kdaj bo ECB začela višati obrestne mere 4

Vse oči so spet uprte v Frankfurt, kjer bo šef ECB Mario Draghi na zgodnjepopoldanski tiskovni konferenci predvidoma razkril, kakšna bo...

FINANCE
Članki
Članki Ko centralni bančniki zrejo v inflacijske krivulje 2

Kje je inflacija na dolarskem in evrskem območju – ter kaj trg pričakuje od tokratnega zasedanja ameriške centralne banke Fed

FINANCE
Članki
Članki Evropski finančni ministri tokrat o reformi DDV in obdavčitve dela

Davki … in davki - ti bodo zaznamovali ponedeljkovo zasedanje evrskih finančnih ministrov ter torkovo zasedanje finančnih ministrov...

FINANCE
Članki
Članki Kako je z Grčijo – in kako s slovenskim posojilom 2

Grčija je (spet) na dnevnem redu, saj naj bi avgusta predvidoma končala zadnji program pomoči in se dokončno vrnila na trg, če bo šlo...

PRO
Članki
Članki Brezplačna priloga Nepremičnine 2019

Slovenski trg nepremičnin ima dva obraza. Povpraševanje po stanovanjih je zelo veliko, zato se v dveh največjih slovenskih mestih gradi...