(intervju) Michael Haliassos: Nizke obrestne mere vsaj do konca Draghijevega mandata

02.11.2017  19:20
"Čezmerna tveganja ob nizkih obrestnih merah, večji dogodki in obsežnejši pojavi (brexit, populizem, ksenofobija, separatistična nagnjenja) - vse to bi lahko povzročilo novo krizo"
(intervju) Michael Haliassos: Nizke obrestne mere vsaj do konca Draghijevega mandata
Foto: IE Business School

Michael Haliassos je predstojnik oddelka za makroekonomijo in finance na Goethejevi univerzi v Frankfurtu in je ustanovni direktor Mreže za raziskovanje financiranja gospodinjstev (Network on Household Finance). Bil je svetovalec Evropske centralne banke pri raziskavi o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev (HFCS) od njenih začetkov leta 2006. Na Poslovni konferenci Portorož, ki bo 30. novembra in 1. decembra, bo govoril o tem, kako se je spremenilo finančno vedenje gospodinjstev po tem, ko so bile v EU odpravljene meje.

Pred dnevi je ECB program za odkup evrskih obveznic od poslovnih bank (program QE) zmanjšala na 30 milijard evrov na mesec od januarja prihodnje leto. Kaj to pomeni za podjetja, za evrsko območje?

To novico je treba gledati s prave perspektive. Glavna novica ni, da so program QE zmanjšali za polovico, ampak da so ga podaljšali do septembra 2018 in da se ob morebitnem poslabšanju razmer v evrskem gospodarstvu lahko mesečno kvoto za odkup evrskih obveznic znova poveča ali program dodatno podaljša. In hkrati ni znamenj, da se kvoto lahko še zmanjša, če se bodo razmere izboljšale. Hkrati se bodo nizke obrestne mere nadaljevale tudi po koncu odkupa. V praksi to pomeni, da se bodo nizke obrestne mere nadaljevale do konca mandata Maria Draghija v 2019.

Drugi pomemben vidik je nestrinjanje nekaterih guvernerjev centralnih bank s to odločitvijo, tudi šefa nemške centralne banke Bundesbank Jensa Weidmanna, ki je eden glavnih kandidatov za Draghijevega naslednika. Do imenovanja naslednika je sicer še dolgo, a zna to nestrinjanje kazati na drugačno politiko ECB po 2019 oziroma vsaj na veliko debato o tem pred imenovanjem Draghijevega naslednika.

Podjetja, ki se zanašajo na dolžniško financiranje, bodo z novico kar zadovoljna, finančne družbe (kot so pokojninski skladi) pa se bodo še vedno spopadale s težavami. Ali bodo podjetja izkoristila nizke obrestne mere, je seveda odvisno tudi od makroekonomskega okolja. Denarna politika ni edina, ki vpliva na njihovo odločitev.

Nekateri napovedujejo, da nas od naslednje finančne krize loči le nekaj let. Kaj menite o teh napovedih?

Menim, da nas je finančna kriza naučila kar nekaj stvari in je pomagala vpeljati mehanizme, ki bi lahko kar najbolj zmanjšali velikost in ublažili udarec prihodnje krize. Glavno razočaranje in vzrok za zaskrbljenost sta omejena sposobnost ravnanja s krizami, ki so jo imele velike evropske in ameriške institucije ob srečanju s hipotekarno krizo v ZDA ali fiskalno krizo v Evropi. Čas, potreben za učinkovito reševanje teh kriz, ni dobro znamenje za prihodnost, zato ga je treba postaviti nasproti pozitivnemu dejavniku izkušenj, ki smo jih pridobili.

Kateri so glavni dejavniki, ki bi lahko sprožili novo krizo?

Čezmerna tveganja ob nizkih obrestnih merah, trenutna odvisnost avtomobilskih podjetij od poceni posojil za nakup avtomobila, politična zaskrbljenost, ki jo sproža fiskalna neodgovornost in pomanjkanje sodelovanja. Seveda so tu še večji dogodki oziroma obsežnejši pojavi (brexit, populizem, ksenofobija, separatistična nagnjenja). Vse to bi lahko povzročilo novo krizo. Seveda ne izhaja vse iz financ, a lahko vpliva na finančne trge in se še poslabša s političnimi neuspehi.

Več moramo vložiti v fleksibilne mehanizme za obvladovanje kriz, pa tudi podvojiti naša prizadevanja za preprečevanje vzrokov za njihov nastanek.

Ali ekonomska in monetarna unija (EMU) kot taka deluje dobro?

EMU pomeni enotnega monetarnega regulatorja, enotno obrestno mero in invariantne devizne tečaje v številnih fiskalnih regulatorjih, ki imajo omejene kanale komuniciranja in obveščanja ter različne interese in cilje. To je kompleksna struktura, ki lahko skozi sodelovanje vodi do odličnosti, razumevanja, deljenja tveganj in mobilnosti kapitala. Ali pa do nadaljevanja razlik in razočaranj. Ne glede na to, kakšni so problemi, ne da se jih rešiti le s skupno monetarno politiko in skupno centralno banko. Zahteva sodelovanje več akterjev, vključno z davčnimi organi, regulatorji trga in dela ter vsemi tistimi, ki so vpleteni v uvedbo reform.

V zadnjem času je bilo veliko govora o EU več hitrosti. Kaj bi to pomenilo za manjša gospodarstva?

Močne, široko povezane evropske države, s katerimi se manjše, šibkejše države postopoma zbližujejo, tako da se lahko pridružijo s svojo hitrostjo, s smernicami in pomočjo močnejših držav. To omogoči cilje, upanje, perspektive, namesto da izriva države. Močnejši se hitreje integrirajo, šibkejši pa lahko čas izkoristijo za prilagoditev in izboljšanje, zato da se lahko pridružijo močnejšim. Zavrnitve povzročajo razočaranja, populizem, postopno poslabšanje in izgubo zanimanja za unijo. Postopno napredovanje vodi k samoizboljšanju in zavezanosti k zbliževanju, saj združuje pritisk z upanjem in spodbudami.

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki (pismo iz Bruslja) Kateri scenarij EU je najboljši za nas

Samo še nekaj »malega« lastnih neumnosti se znebimo in smo v »Champions league«.

FINANCE
Članki
Članki Funt je teden začel z izrazitim zdrsom

V primerjavi z začetkom leta 2016 je funt glede na evro zdaj vreden že okoli 17 odstotkov manj; to pa pomeni, da je z evri na Otoku zdaj...

FINANCE
Članki
Članki Trenutek resnice: Mario Draghi bo predvidoma nakazal, kdaj bo ECB začela višati obrestne mere 4

Vse oči so spet uprte v Frankfurt, kjer bo šef ECB Mario Draghi na zgodnjepopoldanski tiskovni konferenci predvidoma razkril, kakšna bo...

FINANCE
Članki
Članki Kdo je Andrej Babiš, češki Trump in verjetni novi češki premier

Andrej Babiš ima dar, da ljudje v njem vidijo tisto, kar hočejo – na primer borca proti korupciji, čeprav so ga maja kot finančnega...

FINANCE
Članki
Članki Evroposlanci tudi o širitvi šengna na Bolgarijo in Romunijo ter o Ryanairu 8

Na plenarnem zasedanju od 2. do 5. oktobra v Strasbourgu bodo govorili tudi o šengnu, brexitu, ustanovitvi evropskega javnega tožilstva...

FINANCE
Članki
Članki Evropska komisija: Zaupamo vodstvu Mariana Rajoya, da bo rešil zadevo 59

Dan po nedeljskem katalonskem referendumu je prinesel prvi uradni odziv evropske komisije

FINANCE
Članki
Članki Kdo je Peter Altmaier, ki bo začasni nemški finančni minister 6

Wolfgang Schäuble je privolil, da bo vodil nemški parlament, v državi pa so določili, kdo bo prevzel njegov položaj do oblikovanja...

PRO
Članki
Članki 109 razlogov za vašo prvo kripto e-knjigo

Vse, kar se vam plete po glavi, pa ne veste, koga vprašati, smo zbrali v e-knjigi Kriptovalute in kriptožetoni. 109 vprašanj in...