(intervju) Stavim, da bo čez deset let več služb kot kadarkoli prej. In vsi se bodo še naprej grozno bali robotov.

Čas branja: 5 min
04.11.2017  15:31
Matthias Horx: Tisti, ki ne zna pričakovati sprememb in se ne zna spremeniti, bo izumrl
(intervju) Stavim, da bo čez deset let več služb kot kadarkoli prej. In vsi se bodo še naprej grozno bali robotov.
Foto: vyhnalek.com

Matthias Horx je ustanovitelj gospodarskega in političnega možganskega trusta Zukunftsinstitut. Najvplivnejši futurist v nemško govorečem svetu je bil med drugim pisec in urednik časopisov Tempo, Die Zeit in Merian. V živo ga boste lahko slišali na 19. Poslovni konferenci Portorož, ki bo 30. novembra in 1. decembra, kjer bo govoril o mitski zgodbi današnjega časa – robotizaciji.

Napovedi pravijo, da bodo roboti v prihajajočih letih prevzeli naše službe, tudi službe menedžerjev. Smo pripravljeni na to?

Napovedi v obdobju hipermedijske družbe ne opisujejo prihodnosti, ampak naše strahove, in projicirajo naše notranje negotovosti. Do robotov imamo manjšinski kompleks. In potem si jih predstavljamo s človeškimi obrazi in nadčloveškimi sposobnostmi. To je prava grozljivka!

Dejstvo je, da roboti in stroji vedno odžirajo službe. Vse od industrijske revolucije. Ampak nastanejo novi trgi, nove storitve z novimi zahtevami, ponudbami in novim ustvarjanjem vrednosti.

V najbolj avtomatiziranih družbah, kot so Kanada, Japonska in Nemčija, je brezposelnost na najnižji ravni. Dela več ljudi kot kadarkoli doslej, tudi ženske, ki so v preteklosti ostajale doma. Novih služb je čedalje več, so bolj raznolike, manj rutinizirane. Stavim, da bo čez deset let več služb, več poklicev, več plačanega dela kot kadarkoli prej. In vsi se bodo še naprej grozno bali robotov.

Tudi pri McKinseyju so denimo napovedali, da bodo roboti prevzeli četrtino dela menedžerjev … Je to dejansko možno?

Naj vam povem drugačno zgodbo: avtomatizacija odvzame rutino in nam da svobodo za ustvarjalnost. Imeli bomo manj računovodij, pa več terapevtov, ki zdravijo strah in osrečujejo ljudi. Imeli bomo manj ljudi v mehaniziranem kmetijstvu in več biokmetij in biorestavracij. Dobili bomo »čustveno industrijo«, kjer se ustvarjajo komunikacija, zdravljenje in empatija, zabava in izkušnje. Ali lahko to zaupamo strojem? Morda le v slabi znanstveni fantastiki.

Kakšen bo posel čez 20, 30 let?

Bolj bo povezan, bolj bo sistemski in manj osredotočen na izdelke in stvari. Avtomobili bodo velik del sheme sposojanja. Tudi obleke bodo deloma sposojene in ne kupljene. Se vam zdi smešno? Jaz in družina svoje kavbojke najemamo – ko so stare in znošene, jih pošljemo nazaj proizvajalcu, ki jih povsem reciklira (nizozemsko podjetje MUD). Veliko vmesnih, posredniških funkcij bo izginilo. Banke bodo manj pomembne, pomembno bo zaznati prave potrebe ljudi in svoj posel nenehno prilagajati.

So podjetja pripravljena na novo delovno silo?

Ne. A posel je evolucijski. Tisti, ki ne zna pričakovati sprememb in se ne zna spremeniti, bo izumrl. Tako je od nekdaj. Temu pravimo »ustvarjalno uničenje« in je del evolucijskega zakona.

Samovozeči avtomobili, virtualne asistentke, kot sta Siri in Alexa, umetna inteligenca … Ali živimo v znanstveni fantastiki, o kateri smo brali pred desetletji?

V prihodnosti in univerzumu je eno pravilo: čudesa prihajajo, le da malo pozneje. Že zdaj potujemo povsem avtomatizirano, ne da bi to zares opazili. Piloti že zdaj večino časa le nadzorujejo računalnike, ki pilotirajo njihova letala. Strojevodje pogosto ne vozijo več vlakov. Sčasoma bodo res prišli samovozeči avtomobili in pokazalo se bo, da niso tako spektakularni, kot smo pričakovali. Sam vozim teslo, ki ima že neko stopnjo avtonomne vožnje in na večini avtocest mi sploh ni treba nenehno držati volana. Lahko se osredotočim na avdioknjige, v gneči lahko pišem e-pošto …

Minilo bo še deset do 15 let, preden bo na voljo povsem avtomatizirana vožnja. In ko bo, se bomo samo spraševali, zakaj smo se toliko časa ukvarjali z volani. In to je drugo pravilo prihodnosti in univerzuma: ko dosežemo neko čudo, se nam zdi povsem normalno. Tudi umetna inteligenca ne bo imela čekanov, le pomagala nam bo pri vsakodnevni rutini in pri tem, da ustvarimo zanesljivejše in trajnostnejše sisteme, od mest, zdravstva do prometa.

Katere inovacije se najbolj veselite in kaj vas straši?

Ničesar se pretirano ne bojim, kot futurist sem ugotovil, da se veliko napovedi, ki govorijo o strahu, ne uresniči. Morda me občasno prestraši trmasto vztrajanje ljudi, da iz strahu naredijo histerijo in zaničujejo prihodnost z negativnimi in nekonstruktivnimi občutki. Če pogledaš na splet, se ti lahko zazdi, da se je človeštvu malo zmešalo. Zdi se, da stari primat potrebuje nadgradnjo; hitro ga preobremenijo zgodbe o terorju in Trumpu podobna tečnoba.

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Češki predsednik Zeman bi raje izgubil sredstva EU kot sprejel begunce 6

Iz višegrajskih članic so se burno odzvali na odločitev Sodišča EU, da zavrne njihovo tožbo proti evropskim begunskim kvotam; zdaj se...

FINANCE
Članki
Članki Pet prioritet EU: Da, Juncker napoveduje strožjo presojo kitajskih naložb 1

V današnjem govoru o stanju v Uniji je šef evropske komisije Jean-Claude Juncker predstavil vizijo prihodnosti EU, v njej pa - kot smo...

FINANCE
Članki
Članki Kaj predlaga Juncker v svojem, šestem scenariju za prihodnost EU 3

Ta je utemeljen na treh vrednotah - svobodi, enakosti in vladavini prava, v njem pa je Juncker nanizal vrsto reformnih predlogov, med...

PRO
Članki
Članki TOP 101: Katera so najboljša med največjimi slovenskimi podjetji

Prodaja največjih podjetij je lani rasla zelo poskočno, gospodarska rast je zvišala povprečne plače. Medtem najboljša podjetja...