Premierno: Vinski vodnik 2017

Čas branja: 5 min
09.10.2017  19:59
Vas zanima, kaj se vinskega dogaja v deželi tej? Pred nami je nova, druga izdaja vinskega vodnika O vinu, edinega relevantnega kataloga slovenske vinske produkcije; za vas smo pokusili več kot 600 vin
Premierno: Vinski vodnik 2017
V primerjavi z lani se je število pokušanih vinskih vzorcev za vinski vodnik povečalo skoraj za tretjino.


Druga sezona pokušnje vin na spletnem mestu O vinu je za nami. Število vin se je z lanskih 450 vzorcev letos povečalo na več kot 600, kar razumemo kot pozitivno sporočilo vinarjev, da je naše spletno mesto med njimi dobro sprejeto. Ni se povečalo le število vzorcev, ampak tudi število vinarjev, med njimi je tudi nekaj novih imen.

Največ vin na pokušnji je bilo iz letnika 2016. Ta se je izkazal za zelo dobrega predvsem za bela vina. Se še spomnite lanskega poletja? Klimatske naprave smo redkeje prižigali kot letošnje poletje, bilo je zgolj toplo, ne vroče. Nadpovprečno topel september je pospešil trgatev, ki je dala bela vina živahnih kislin in jasnih sortnih zaznav.

Letnik 2016 je bil dober letnik tudi za rdeča vina, a za končno sodbo bo treba počakati, da se na polici znajde še kakšna steklenica rdečega vina več iz premijskega cenovnega razreda. Zato pa lahko potrdimo, da je dal precej vroč letnik 2015 prav dobra in odlična rdeča vina. Belim tu in tam zmanjka kislin, naboja in posledično potenciala staranja.

Pozitivno nas je presenetila kakovost penečih se vin, celo tista, pridelana po tankovski oziroma charmat metodi, ponudijo tisto, kar od njih pričakujemo. Velik korak v smeri kakovosti so naredili v kleti Puklavec Family Wines s penino brut seven numbers. Dodajmo še klet Domaine Slapšak, ki je na trgu sicer že nekaj časa, a zdi se, da je letos postala pravi hit tudi med vinoljubi. Še posebno s penino brut reserve, ki je zvrst chardonnayja in modre frankinje.

Podravje: Kakovost vin vztrajno narašča

Kakovost vin v deželi Podravje počasi, a vztrajno narašča skupaj s številom dobrih vinarjev. V vodniku se je pojavilo nekaj novih imen, to pa je ob dejstvu, da se je trend upadanja površin ustavil, gotovo spodbuden podatek.

Med drugimi novostmi je izjemen skok v kakovosti s svojo super premium (črno) linijo predstavila klet Vino Kupljen. Prav vsaka izmed »težkih« steklenic je vredna zanimanja, pri tem pa sta sirius (chardonnay) in passion (modri pinot) poglavje zase. Želeli bi si še več premium vin s štajerskega konca. Regija ima za to prav gotovo odlične naravne danosti.

Posavje: Vendarle se premika

Iz Posavja še vedno dobimo v pokušnjo malo vin, zato je tudi težko resno oceniti, kaj se dogaja v Beli krajini, na Dolenjskem ter v okolišu Bizeljsko-Sremič. Simptomatična je izjava zaposlenih v Baru Šuklje ob Ljubljanici. Tam imajo namreč najboljšo ponudbo belokranjskih vin zunaj Bele krajine. Z željo ponuditi svoja vina v baru so jih obiskovali vinarji z vseh koncev Slovenije, razen Belokranjcev. Drži, gre za tri okoliše, ki niso bili nikoli na naslovnicah, po drugi strani pa, ali se res večina vin spije znotraj okoliša?

A vendar se premika. Zdi se, da je strokovni članek nemških ampelografov, ki je domicil modre frankinje pripisal Sloveniji, še najbolj pozitivno vplival na Posavce. Premik na bolje se ni mogel zgoditi čez noč, gre za proces. Brez dvoma smo tudi pivci postali bolj radovedni in pozorni na »našo« frankinjo, prej jo opazimo, bolj smo spoštljivi do nje, dvomim, da smo zaradi tega bolj strpni, zato jo tudi vinarji vse raje poudarjamo.

Primorska: Brda so trdno v sedlu

Primorska je dežela, iz katere smo dobili največ vzorcev, in dežela, kjer smo največkrat zapredli od ugodja, pa naj gre za peneča se vina, bela sortna vina, bele zvrsti, »oranžna« vina, roseje ali rdeče zvrsti. V vsaki od teh kategorij se Primorska dobro znajde. Brda so trdno v sedlu, a največ novega vetra je bilo čutiti v Vipavi (omenimo Pasji rep), nekaj malega tudi na Krasu (Štemberger).

Malvazija je še vedno na pohodu, njene površine se povečujejo. Istra je brez dvoma naredila korak naprej, vse več je malvazij, ki jih z veseljem popiješ na kozarec, kar niti po naključju ni bil primer še pred desetimi leti.

Vsaj toliko dobrih malvazij najdemo v Vipavi, kjer dobimo občutek, da so vinarji z njo še bolj igrivi, da si z njo upajo še več, še posebej v zvrsteh. Pridelana je v različnih slogih, pa tudi nekoliko hladnejša vipavska klima daje tamkajšnji malvaziji drugačen pečat kot v Istri. Malvazija je upravičeno druga sorta v Dolini.

Rebula ostaja ena najbolj intrigantnih sort Primorske. Vinarji z njo pokrivajo praktično vse sloge in kakovost je pogosto visoka ali zelo visoka. Zdi se, da se z rebulo vinarji še posebej potrudijo. V Brdih je rebula prva sorta okoliša.

A tudi v Vipavski dolini, kjer je rebula četrta sorta, se vse več vinarjev z njo vse bolje postavlja. Vipavci imajo z rebulo dolgo tradicijo, saj je pred prihodom mednarodnih sort zasedala okrog polovico vinogradov. Lepo so nas presenetile bele zvrsti. Vinarji so v tej kategoriji domiselni in drzni. Običajno zvrščajo mednarodne sorte z regionalnimi, v Vipavi marsikdo »nameša« le lokalne sorte.

Kakovost refoškov se počasi, a vztrajno še vedno dviga. Refošk, v katerem smo nekoč pogosto zaznali zelene tone in so nas zmotile visoke kisline, postaja vse bolj dopadljivo vino, sprejemljivo tudi za mednarodnega pivca. Letnik 2015 je bil za refoške še posebno dober.

Saj veste, da vedno robantimo čez cabernet sauvignon! Toda Santomas, Četrtič (Ferdinand) in še kdo so pokazali, da je s pravim pristopom in kadar je narava na naši strani, možno pridelati odlične cabernet sauvignone.

Presenetilo nas je nekaj belih vin letnika 2014, predvsem iz kleti Marjana Simčiča, ki so pokazala zelo visoko kakovost. Ta vina morda nimajo intenzivnosti in dolžine drugih letnikov, a raven kakovosti je nepričakovana visoka glede na zelo težaven letnik. Očitno je bilo možno marsikaj.

Vinarstvo je panoga, ki je zelo občutljiva za gospodarske razmere. V obdobju debelih krav so vinarji bolj pogumni, eksperimentov je več, pivci smo bolj radovedni, bolj pustolovski. In v takšni pozitivni klimi je tudi pokušanje vina še bolj radostno opravilo. Bila sta dva zelo pestra meseca. Veseli smo, da nam zaupa toliko vinarjev.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki (intervju) Slovenska vina višjega cenovnega razreda so vredna svojega denarja 1

Za naše spletno mesto O vinu je Robert Gorjak že drugo leto zapored pripravil vinski vodnik, ki bo izšel v teh dneh, spisal pa je tudi...

AGROBIZ
Novice
Novice Vinar leta 2017 je Vinakoper

Poleg vinarja leta so na Agri v okviru 43. strokovnega ocenjevanja Vino Slovenija razglasili šampione v 10 kategorijah vin; pri cvičku in...

AGROBIZ
Novice
Novice Ptujska klet upa na 20-odstotno rast prihodkov

Povečujejo izvoz vina, prihodnje leto bi ga radi samo v ZDA izvozili sto tisoč steklenic

FINANCE
Članki
Članki Kako v ZDA prodati slovensko vino 4

Vino mora imeti registrirano etiketo, dobro zgodbo, v kateri predstavlja način predelave in deželo, iz katere prihaja, in dobro...

FINANCE
Članki
PRO
Članki
Članki EBRI: 79 odstotkov Američanov namerava delo nadaljevati po upokojitvi

To pa pogosto zaradi zdravstvenih in drugih razlogov ne bo možno. Medtem so starejši Slovenci še vedno med najmanj delovno aktivnimi.