Podcrto.si: Skrivnosti Roka Furlana »Tysona« iz preteklosti (1. del)

Čas branja: 12 min
31.05.2017  00:00
Ljubljanski »kralj betona« državi dolguje 1,25 milijona evrov davka; v preteklosti je bil ovaden zaradi suma goljufije, utaje davkov, ponarejanja listin; večina ovadb je zastarala.
Podcrto.si: Skrivnosti Roka Furlana »Tysona« iz preteklosti (1. del)

Obveščaj me o novih člankih:  
Rok Furlan dodaj
Gradis G dodaj
Energoplan dodaj
Igor Furlan dodaj
Casino Riviera dodaj

Ljubljanskega poslovneža Roka Furlana, ki se ga je, najverjetneje zaradi njegovega mišičastega videza, prijel vzdevek Tyson, bi lahko označili za razvpitega. Znan je postal predvsem po medijskih očitkih o utajah oziroma neplačevanju davkov ter skrivanju premoženja pred upniki. Državi trenutno dolguje več kot milijon evrov davka. A ker je Furlan v osebnem stečaju, mu bo ta dolg leta 2019 odpisan.

Furlan je bil na prelomu tega desetletja lastnik ali direktor več podjetij, ki so se ukvarjala z gradbeništvom, nepremičninami in igralništvom. Prihodki teh podjetij so znašali več deset milijonov evrov. Prek svojih podjetij je bil lastnik več betonarn v Ljubljanski kotlini. Te so med drugim dobavljale beton tudi za športni center Stožice. Leta 2010 je podjetje v njegovi lasti Gramatek kamnolom kupilo 15 odstotkov družbe Gradis G, ki je v konzorciju z Energoplanom gradilo ljubljanske Stožice.

Poleg gradbeništva se je Furlan ukvarjal tudi z igralništvom. Njegov oče Igor Furlan je bil prek podjetja Casino Riviera solastnik Casinojev Portorož. Rok Furlan pa je bil med letoma 2010 in 2016 prokurist Casinoja Riviera. Rok Furlan je po poročanju Financ Factor banki tudi dal osebno poroštvo v višini 2,5 milijona evrov za posojilo Casinoju Riviera.

Rok Furlan je danes, tako kot njegov oče Igor Furlan, v osebnem stečaju. Kot je razvidno iz uradnih dokumentov, Rok Furlan med drugim dolguje 1,25 milijona evrov davkov. Po poročanju časnika Dnevnik naj bi finančna uprava Furlanu davek odmerila, ker je ugotovila razhajanje med njegovimi uradnimi prihodki in njegovo osebno porabo. Nepojasnjeni del premoženja naj bi mu tako dodatno obdavčili s skoraj milijonom evrov.

Vendar pa je Furlan še pred osebnim stečajem lastništvo svojih podjetij prenesel na verigo tujih družb, ki se končajo v ameriški davčni oazi Delaware. Ker delawarski register družb ne obsega podatkov o dejanskih lastnikih družb, ni znano, ali je Furlan še kar dejanski lastnik podjetij, prek katerih obvladuje betonarne in kamnolome. Zato jih stečajni upravitelj Furlana ne more zaseči in prodati za poplačilo davčnih obveznosti do finančne uprave. Iz uradnih evidenc pa je razvidno, da je kljub prenosu podjetij na neznane lastnike Furlan ostal direktor teh podjetij.

Družba Projekt Beton, na primer, ima, sodeč po spletni strani podjetja, med drugim v lasti tri betonarne. Direktor družbe je Rok Furlan. Na družbo Projekt Beton je Furlan prenesel delovanje nekdanje družbe v njegovi lasti, imenovane Sector Beton. Lastnik Projekta Beton pa ni več Furlan, temveč podjetje Capital UK Investments Limited iz Velike Britanije. Lastnik Capitala UK pa je podjetje Alpha Investments Group iz ameriškega Delawara.

Furlan je prenose lastništva izvedel več kot tri leta pred začetkom postopka osebnega stečaja. Zato njegov stečajni upravitelj po zakonu ne more več ugotavljati, kdo je dejanski lastnik podjetij, ki so bila prej v lasti Furlana. Kot je razvidno iz sodne dokumentacije, bo tako postopek osebnega stečaja proti Furlanu končan 15. marca 2019. Takrat bo Furlan oproščen vseh dolgov, državni proračun pa bo ostal brez 1,25 milijona evrov davkov, kolikor jih Furlan trenutno dolguje državi.

Po drugi strani so Furlanova podjetja kot podizvajalci do danes pridobila precej poslov, financiranih iz javnega denarja. Kot izhaja s spletne strani družbe Projekt Beton, ima ta med referencami navedene posle pri gradnji Bolnišnice Jesenice, Nordijskega centra Planica, Narodne galerije, Garažne hiše Kongresni trg, Stožic in podobno.

Plačilo davkov ni edino, čemur se je Furlan v preteklosti izognil. Kot izhaja iz dokumentacije, je policija Furlana v zadnjih 20 letih tožilstvu že nekajkrat ovadila zaradi več kaznivih dejanj. Furlana je policija sumila utaje davkov, oškodovanja upnikov, goljufij, ponarejanja listin, tatvine in celo nekakšnega napada na policista. Med drugim se Furlan pojavlja tudi v zgodbi zloglasnega podjetja Orion, ki je v preteklosti služilo z oderuškimi posojili.

V nobenem izmed teh primerov, ki smo jih analizirali na Podcrto.si, ni prišlo do glavne sodne obravnave. Nekatere ovadbe so zastarale. Spet druge je tožilstvo ali sodišče zavrglo.

V prihodnjih tednih bomo predstavili očitana kazniva dejanja, zaradi katerih je bil ovaden Rok Furlan – in zakaj zadeve niso doživele sodnega epiloga. Furlan svojega poslovanja in ovadb ni želel komentirati.

Kako sta Rok Furlan in Aleš Alojzij Rus prek Oriona uvažala avtomobile

Devetnajstega avgusta 1998 je, sodeč po kazenski ovadbi policije, Rok Furlan prišel v poslovalnico podjetja Mobitel. Referentu za sklepanje naročniških razmerij je povedal, da želi skleniti naročniško razmerje z Mobitelom na ime družbe Stella D’Or, d. o. o. Referent je od Furlana zahteval osebno izkaznico in fotokopijo dokumenta o registraciji družbe Stella D’Or. Furlan je na pogodbo tudi odtisnil žig podjetja Stella D’Or.

Furlan je naročniško razmerje uporabljal do konca oktobra 1998. V tem obdobju je porabil za slabih 330 tisoč takratnih tolarjev storitev. A teh storitev ni plačal. Zato so mu oktobra telefonsko številko pri Mobitelu izklopili.

Dva meseca pozneje, 2. decembra 1998, je časnik Slovenske novice objavil članek z naslovom »Carinik uvozniku razbil ferrarija.« Članek je opisal dogodek na mejnem prehodu Vrtojba, kjer je eden izmed carinikov po opravljenem carinskem postopku z avtom opravil preizkusno vožnjo in ga razbil. Članek je navajal, da je ferrarija uvozila družba Stella D’Or.

Petnajstega decembra istega leta se je na policijski postaji Koper oglasil Bojan Žigante. Policistom je povedal, da je edini lastnik in direktor podjetja Stella D’Or. Povedal je še, da o uvozu ferrarija, ki naj bi potekal prek njegove družbe, ne ve ničesar.

Policisti so ugotovili, da je Bojan Žigante pri družbi Orion Ltd, d. o. o., v letu 1996 sklenil lizinško pogodbo za najem vozila chrysler voyager. Ob sklenitvi pogodbe je Žigante vodji sektorja za finance družbe Orion, Alešu Alojziju Rusu, moral predložiti tudi fotokopije dokumentov o registraciji družbe Stella D’Or.

Po ugotovitvah policije je Rus te dokumente izročil Roku Furlanu, Furlan pa jih je uporabil za sklenitev naročniškega razmerja z družbo Mobitel. Z obiskom Bojana Žiganteja na policijski postaji pa so policisti ugotovili, da ima zadeva veliko večje razsežnosti.

Aleš Alojzij Rus in Rok Furlan sta po ugotovitvah policije prek podjetij, ki niso bila v njuni lasti, uvažala avtomobile v Slovenijo in jih prodajala končnim kupcem. Lastniki teh podjetij za te posle niso vedeli. Podjetja teh nič hudega slutečih lastnikov bi morala od prodaje avtomobilov plačati tudi 20- ali 32-odstotni prometni davek, ki seveda ni bil poravnan. V nekaterih primerih pa sta vozila uvozila prek družbe Orion, nato pa avtomobil pred prodajo končnemu kupcu fiktivno preprodala podjetju, ki ni bilo njuno.

S tem sta po ugotovitvah policije Furlan in Rus v Slovenijo uvozila več kot 170 avtomobilov in se izognila plačilu več kot 136 milijonov tolarjev davka – oziroma, upoštevajoč inflacijo, današnjih več kot milijon evrov. Kazenska ovadba, ki jo je leta 1999 vložila policija zaradi suma utaje davkov, je leta 2005 zastarala.

Orionova posojila

Poslovanje družbe Orion Ltd. je v javnosti prvič začelo odmevati v začetku leta 2004. Družba se je ukvarjala z dajanjem posojil in sklepanjem lizinških pogodb. V začetku leta 2004 je po poročanju medijev več posojilojemalcev družbo obtožilo, da jih je ujela v prodajo nepremičnin in zaračunavala oderuške obresti. Stranke naj bi mislile, da podpisujejo pogodbe za hipoteko na nepremičnini v zameno za posojilo, v resnici pa so podpisale prodajno pogodbo za hišo. Tožilstvo je po izbruhu afere vodilne v Orionu, med njimi tudi Aleša Alojzija Rusa, obtožilo ponareditve in uničenja poslovnih listin. Vendar jih je sodišče na koncu zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo.

Je pa vrhovno sodišče v sodbi avgusta 2004 v primeru družine Kunčič ugotovilo, da je Orion zlorabil svoje dolžnike z zaračunavanjem visoke pogodbene kazni ob prenehanju plačevanja obrokov za posojila.

Družina Kunčič je leta 1999 od Oriona najela posojilo. To ni bilo klasično posojilo, temveč so Orionu najprej prodali dve svoji nepremičnini, nato pa ju najeli nazaj. Nepremičnini sta bili vredni 15 milijonov takratnih tolarjev. Družina Kunčič je nepremičnini Orionu uradno prodala za 15 milijonov tolarjev, v resnici pa je družini Orion izplačal le 4,8 milijona tolarjev. Nato pa bi morala družina Orionu v 120 mesečnih obrokih vrniti 15 milijonov tolarjev, da bi nepremičnini dobili nazaj. Orion je tako družini Kunčič 4,8 milijona tolarjev posodil po kar 12,25-odstotni letni obrestni meri.

Obenem je pogodba v primeru zamude s plačilom obrokov določala še pogodbeno kazen v vrednosti kar 28 odstotkov od vrednosti nepremičnin. Orion bi torej družini v primeru odstopa od pogodbe zaračunal še 4,2 milijona tolarjev stroškov svojega dela. To pogodbo z visokimi obrestmi in pogodbeno kaznijo je po poročanju medijev v imenu družine Kunčič podpisal kar uslužbenec Oriona Aleš Alojzij Rus. Družina Kunčič je namreč Rusa pooblastila za sklenitev te pogodbe.

Sodišče je te pogoje štelo za zlorabo dolžnika in zato razveljavilo pogodbe družine Kunčič z Orionom. Zaradi zadeve Orion je kot notar odstopil tudi Boris Lepša, pri katerem je družba overila nekatere sporne pogodbe. Disciplinsko sodišče notarske zbornice ga je po poročanju medijev pred tem spoznalo za krivega disciplinskih kršitev pri overjanju pogodb Oriona.

Uvažanje avtomobilov prek fiktivnih podjetij

Posojila z visokimi obrestmi pa, sodeč po kazenski ovadbi policije, ki smo jo z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja od tožilstva pridobili na podcrto.si, niso edini sporni posli, v katere se je zapletla družba Orion oziroma njen uslužbenec Aleš Alojzij Rus. Rok Furlan, ki z Orionom uradno ni bil nikoli povezan, in Aleš Alojzij Rus sta prek Oriona in nekaterih drugih družb med letoma 1997 in 1999 po ugotovitvah policije uvozila 174 avtomobilov, za katere nista plačala takratnega prometnega davka. Za vsako prodajo avtomobila v Sloveniji bi morala namreč plačati 20 ali 32 odstotkov davka, odvisno od tipa avtomobila. Furlan in Rus tako po ugotovitvah policije nista plačala 136.701.386 takratnih tolarjev, kar bi danes, upoštevajoč inflacijo, znašalo 1,043 milijona evrov.

Kako je, sodeč po kazenski ovadbi, potekal uvoz avtomobilov? V nekaterih primerih je Rok Furlan ob uvozu avtomobilov iz tujine podpisal izjave, da avtomobile uvaža družba Stella D’Or. Kot rečeno, ta družba ni bila njegova, njen resnični lastnik in direktor, Bojan Žigante, pa za te »uvoze« avtomobilov sploh ni vedel. Furlan je v izjavi zapisal, da vozilo uvaža za nadaljnjo prodajo v Sloveniji, zato je bil oproščen plačila prometnega davka. Nato je Furlan izdelal lažen račun, s katerim je družba Stella D’Or vozilo prodala neobstoječi družbi Ratio, d. o. o. Na račun je odtisnil ponarejen žig podjetja Stella D’Or. Nato je Furlan izdelal še lažni račun, s katerim je Ratio vozilo prodal končnim kupcem – posameznikom, ki so na koncu dejansko kupili avtomobil. Ratio bi moral takrat tudi poravnati prometni davek, a ga seveda ni. Namreč, družba Ratio je bila po ugotovitvah policije že leta 1995 izbrisana iz sodnega registra.

Poleg družbe Ratio je Furlan kot »končne prodajalce« uporabil še družbe Kopal, d. o. o., Interes, d. o. o., in KaM, Kastelic Milena s. p. Mileno Kastelic je pri uvozu avtomobilov po ugotovitvah policije izkoristil tudi Aleš Alojzij Rus iz Oriona. Furlan je za družbo Orion po ugotovitvah policije le v letu 1998 uvozil 78 avtomobilov »višjega cenovnega razreda«. Nato pa je Orion ta vozila navidezno prodal Kastelic Mileni, s. p. Ponarejene račune, s katerimi je Orion avtomobile prodal Mileni Kastelic, je po ugotovitvah policije podpisal Aleš Alojzij Rus. Kastelic Milena s. p. pa je bila nato na računih navedena kot prodajalka vozil končnim kupcem.

V tem primeru bi morala prometni davek plačati Milena Kastelic. Vendar se tudi ta ni zavedala, za kakšen namen Furlan in Rus uporabljata njen status samostojne podjetnice. Rus je namreč po ugotovitvah policije ponaredil dokumentacijo o prodaji. Milena Kastelic je policiji povedala, da z Orionom ni nikoli dejansko poslovala.

Je pa po ugotovitvah policije Milena Kastelic z Orionom podpisala pogodbo o uvozu avtomobilov v Slovenijo. Kasteličeva je policiji povedala, da ji je pogodbo v podpis prinesel Aleš Alojzij Rus. Povedal naj bi ji, da bo na podlagi te pogodbe dobivala provizijo za vozila, ki jih bo uvozil Orion. Pogodba je bila seveda fiktivna, saj Milena Kastelic ni nikoli prevzela oziroma prodajala avtomobilov.

Nihče ni preverjal plačil davka

Kako sta lahko Furlan in Rus vozila uvažala po tej poti? Kot so ugotovili policisti, cariniki ob uvozu niso preverjali, ali neko vozilo dejansko uvaža podjetje, ki je kot uvoznik navedeno v dokumentaciji o uvozu vozila. Prav tako carina o uvozu avtomobila ne obvesti nobenega drugega državnega organa, na primer davčne uprave, ki bi lahko preverila, ali je davek ob prodaji vozila dejansko bil plačan. Ko končni kupec avtomobila tega registrira na upravni enoti, pa tudi uslužbenci na upravnih enotah niso preverili, ali je bil prometni davek ob prodaji vozila končnemu kupcu dejansko plačan.

Ko je policija ugotovila Furlanovo in Rusovo početje, je junija 1999 v družbi Orion izvedla hišno preiskavo. Med preiskavo so zasegli žig samostojne podjetnice Milene Kastelic in policija je s primerjavo z originalnim žigom ugotovila, da je ponarejen. Policisti so v Orionu med drugim našli še račune, s katerimi je Orion prodal vozila Mileni Kastelic, in račune, s katerimi naj bi nato Kasteličeva vozila prodala končnim kupcem. S pomočjo grafologa so policisti ugotovili, da je tako račune Oriona kot račune Milene Kastelic v resnici podpisal Aleš Alojzij Rus. Zasegli so tudi več faksiranih sporočil, s katerimi je Furlan Rusu sporočal podatke o vozilih, za katere mora Rus pripraviti (lažno) dokumentacijo. Začasne nemške tablice, s katerimi so bila vozila iz tujine pripeljana v Slovenijo, pa so policisti zasegli na hišni preiskavi pri Furlanu.

Od nemške policije so slovenski policisti pridobili še podatke, da so nemška podjetja Furlanu nekatera vozila prodala po višjih cenah, kot jih je Furlan nato napisal v uvoznih deklaracijah. S tem si je Furlan po ugotovitvah policije neupravičeno znižal višino uvoznih dajatev, ki jih je moral plačati ob uvozu avtomobilov.

Furlan brez komentarja

Policisti so se konec junija 1999 želeli pogovoriti tudi s Furlanom. Toda, kot je razvidno iz ovadbe, so imeli pri tem težave. Po telefonu naj bi Furlan ob 10.45 tisti dan policistom povedal, da potuje proti Mariboru, ker se bo ob 12. uri dobil z notarjem. Toda, ob 11.05 so policisti Furlana opazili v ferrariju na območju Kozine. »Ob 11.15 ga je patrulja [...] poskušala ustaviti na vstopu na avtocesto na Razdrtem, vendar Furlan odredbe ni upošteval in odpeljal naprej v smeri Ljubljane. Ustaviti ga je uspelo šele patrulji PP Cerknica, ki mu je s službenim vozilom zaprla cesto na odseku, kjer trenutno poteka delo na cesti,« je zapisano v ovadbi.

V preiskavi Furlanovega ferrarija so policisti nato našli še, po analizi policije sodeč, ponarejen žig podjetja Art Deco Trček & CO. Furlan je to podjetje, v katerem ni bil niti lastnik niti direktor, tako kot podjetje Stella D’Or, navajal kot uvoznika avtomobilov v Slovenijo.

Policisti so opravili tudi hišno preiskavo pri Alešu Alojziju Rusu in mu zasegli neizpolnjen odtis žiga notarke Nevenke Tory. Policisti so sumili, da je Rus »s pomočjo računalniške tehnologije izdelal odtis žiga z namenom nadaljnje fiktivne uporabe«.

Policisti so ugotovili še, da so vozila, ki jih je sam ali ob pomoči Aleša Alojzija Rusa v Slovenijo uvažal Furlan, končnim kupcem prodali prek podjetij Cars, d. o. o., Celzija, d. o. o., in Tommobil, s. p. Vozila naj bi namreč končnim kupcem prodajali v avtosalonih družbe Centa in na dvorišču poslovne stavbe avto centra Timit, kjer je delovala družba Celzija, d. o. o. Direktorji teh podjetij – Božidar Centa, Sašo Anžin in Tomaž Kralj – naj bi za Furlana spreminjali dokumentacijo o vozilih in nato Furlanu izročali gotovino, s katero so končni kupci avtomobile kupili.

Za odziv na očitke iz kazenske ovadbe smo se obrnili na Roka Furlana, Tomaža Kralja, lastnika Tommobila, s. p., in Saša Anžina, direktorja Celzije, d. o. o. Kontakta od Božidarja Cente, direktorja družbe Cars, d. o. o., nam ni uspelo najti.

Furlan ovadbe za Podcrto.si ni želel komentirati. Sašo Anžin nam ni odgovoril na vprašanja, poslana po elektronski pošti. Tomaž Kralj pa nam je povedal, da je bilo »vse skupaj za lase privlečeno«. Po njegovem mnenju bi morala država za davek od prodaje avtomobilov terjati končne kupce. Ovadbo je razumel kot napad nanj in na druge prodajalce vozil. Zatrdil je, da mu ni znano, kako je Furlan uvažal avtomobile v Slovenijo in jih nato preprodajal. Povedal nam je še, da se s prodajo avtomobilov ne ukvarja več.

Pregon je zastaral

Kljub ugotovitvam policije in zaseženimi dokazom v hišnih preiskavah zadeva ni dobila sodnega epiloga. Vsa kazniva dejanja so namreč zastarala.

Kot je razvidno iz dokumentacije, ki smo jo pridobili od tožilstva, je najprej zastaral kazenski pregon proti Božidarju Centi, Saši Anžinu in Tomažu Kralju. Policija je kazensko ovadbo zoper trojico zaradi suma ponarejanja poslovnih listin vložila januarja 2000. Aprila 2003 pa je tožilec Zoran Milanovič ovadbo proti njim zavrgel. Kot je zapisal tožilec: »Te osebe so za [Roka Furlana] spreminjali dokumentacijo in dajali vozila kupcem, od kupcev pa so sprejemali gotovino, ki so jo posredovali naprej [Furlanu]. Kazensko ovadbo zoper imenovane sem zavrgel, saj so oni le izpolnjevali lažne račune za drugega, s plačevanjem prometnega davka pa niso imeli ničesar skupnega, saj je bil to dolžan storiti Rok Furlan kot prodajalec.« Pregon zaradi ponarejanja listin pa je leta 2003 že zastaral, je ugotovil tožilec Milanovič.

Okrožno sodišče v Ljubljani je septembra 2007 nato ustavilo pregon zoper Aleša Alojzija Rusa. Rus naj bi imel po ugotovitvah sodnih izvedencev tako hude zdravstvene težave, da ne bo nikoli sposoben slediti obravnavam na sodišču.

Leto pozneje, septembra 2008, je okrožno sodišče v Ljubljani zavrglo še pregon proti Roku Furlanu. Kot je razvidno iz sklepa o zavržbi, je sodišče ugodilo pritožbi Furlanovih zagovornikov, odvetnikov iz odvetniške pisarne Čeferin in odvetniške pisarne Grobelnik, da je kazenski pregon zoper Furlana zastaral že leta 2005. Spomnimo, policija je ovadbo proti Furlanu in Rusu tožilstvu poslala že leta 1999.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Podcrto.si: Kako so druga za drugo propadle kazenske ovadbe proti Roku Furlanu (3. del) 9

Roka Furlana je policija v preteklosti večkrat ovadila zaradi suma goljufije, ponarejanja listin, davčnih utaj, napadov na policista....

FINANCE
Članki
Članki Je Snapchat povozila konkurenca, ker mu je v zelje skočil Instagram?

So delnice Snapa dober mesec dni po začetku borzne kotacije privlačna naložba ali pač ne? Vprašali smo analitike

FINANCE
Članki
Članki Je EU je po tihem že posekala ZDA v rasti BDP? 11

V minulih letih smo se navadili brati, da ameriško gospodarstvo okreva veliko močneje od evropskega. Pa to še drži?

FINANCE
Članki
Članki (novi krog pogajanj o brexitu) Bosta EU in Velika Britanija zbližali stališča?

V Bruslju se ob 17. uri začenja tretji krog britansko-evropskih pogajanj o brexitu; med težjimi je vprašanje o finančnih obveznostih V....

FINANCE
Podcrto.si: Rok Furlan obtožen utaje davka pri uvozu bark (5. del) 6

Furlana je do danes že vsaj devetkrat obravnavala policija. V sedmih do zdaj končanih postopkih je primer bodisi zastaral ali pa so...

FINANCE
Članki
Članki Evroposlanci tudi o širitvi šengna na Bolgarijo in Romunijo ter o Ryanairu 6

Na plenarnem zasedanju od 2. do 5. oktobra v Strasbourgu bodo govorili tudi o šengnu, brexitu, ustanovitvi evropskega javnega tožilstva...

PRO
Članki
Članki Kako med prvomajskimi prazniki do štirih hotelskih zvezdic za ceno treh?

Razkrivamo tudi, kako do štirizvezdičnega razvajanja skozi vse leto.