Slovenija toži Hrvaško zaradi dolga hrvaških podjetij do LB

Čas branja: 4 min
15.09.2016  13:29
Slovenija je zaradi nepoplačanih terjatev stare Ljubljanske banke (LB) do hrvaških podjetij vložila tožbo proti Hrvaški na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. Z njo zlasti zahteva pravično zadoščenje, ker je Hrvaška 25 let onemogočala, da bi LB lahko terjatve do hrvaških podjetij izterjala po redni sodni poti, zahteva pa tudi 360 milijonov evrov odškodnine.
Slovenija toži Hrvaško zaradi dolga hrvaških podjetij do LB
Foto: Montaza Aleš Beno

Obveščaj me o novih člankih:  

Slovenska vlada je danes potrdila odločitev, da Slovenija začne tožbeni postopek proti Hrvaški zaradi še vedno neporavnanih terjatev, ki jih ima nekdanja Ljubljanska banka (LB) do hrvaških podjetij. Slovenija je danes tožbo po e-poti že vložila, gre pa za meddržavno tožbo Slovenije proti Hrvaški, je ravnokar pojasnil pravosodni minister Goran Klemenčič

Poglejmo, zakaj ravno zdaj, kaj Slovenija očita Hrvaški in kakšna so vladna pričakovanja.

Že velikokrat je bilo javno izpostavljeno vprašanje, zakaj Slovenija dopušča, da dolgovi hrvaških podjetij do stare Ljubljanske banke ostajajo nepoplačani, kljub številnim sodnim postopkom, ki jih je LB sprožila na Hrvaškem. Ne nazadnje je bilo to aktualno tudi po odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu, ki je julija 2014 v zadevi Ališić razsodilo, da sta Slovenija in Srbija deviznim varčevalcem LB na Hrvaškem ter Investbanke v BiH kršili pravico do varstva premoženja in učinkovitega pravnega sredstva. Slovenija se z razsodbo ni strinjala, jo pa upošteva ter izvaja postopke za poplačilo starih deviznih vlog LB.

Slovenska vlada je medtem ustanovila posebno vladno skupino, ki se je ukvarjala z vprašanjem zapadlih terjatev hrvaških podjetij do LB. V 25 letih je namreč LB na hrvaških sodiščih kljub številnim tožbam od hrvaških podjetij uspelo izterjati zgolj 700 tisoč evrov terjatev.

Koliko so hrvaška podjetja dolžna stari LB

Po podatkih vladne skupine je leta 1994 na hrvaških sodiščih obstajalo 81 tožb LB proti hrvaškim podjetjem zaradi njihovih dolgov do LB. Medtem je 36 podjetij šlo že v stečaj, pet v insolvenčne postopke. Na koncu so pri skupini prepoznali 26 primerov tožb LB na hrvaških sodiščih, na katere se sklicujejo v tožbi proti Hrvaški, ki jo je država vložila na ESČP.

Ocene o obsegu dolga hrvaških podjetij do LB so bile doslej sicer različne in neuradne. Samo za primer: hrvaška tovarna sladkorja IPK Osijek (zdaj del Žita Osijek) je bila po oceni, ki jo je že leta nazaj podal sodni cenilec, stari LB dolžna okoli 57,7 milijona evrov (422 milijonov kun). Za vse primere skupaj so se neuradno omenjali zneski, ki so po ocenah skupaj z obrestmi znašali 1,4 milijarde evrov.

Zakaj je tožbeni zahtevek nižji od ocen višine dolga

Tožbeni zahtevek v tožbi Slovenije proti Hrvaški je precej nižji od prej omenjenih neuradnih ocen višine dolga hrvaških podjetij do LB. Vlada namreč zahteva »vsaj 360 milijonov evrov«.

V oči pade podobnost tožbenega zahtevka z ocenjeno vrednostjo, koliko naj bi Slovenija skupaj namenila za poplačilo starih deviznih varčevalcev (po oceni gre za 385 milijonov evrov). Vendar je bil po dosegljivih informacijah iz vladne skupine   tožbeni znesek (z dikcijo vsaj 360 milijonov evrov) določen neodvisno od tega, zlasti z upoštevanjem, da bi bil kredibilen (brez izkoriščanja dejstva, da so bile pred davnimi leti že zamudne obresti na Hrvaškem tudi do 30-odstotne).

Zakaj Slovenija tožbo vlaga prav zdaj?

Slovenija lovi šestmesečni rok od odločitve hrvaškega ustavnega sodišča glede štirih primerov tožb stare Ljubljanske banke proti hrvaškim podjetjem. Hrvaško ustavno sodišče je namreč 30. marca letos v postopkih pred hrvaškimi sodišči v tožbah LB proti podjetju Chromos Agro, Privredni banki Zagreb, podjetju Zagrebački jež ter Sava odločilo, da LB ni aktivno legitimirana, da bi vlagala tožbe na Hrvaškem.

Ti postopki so po podatkih vladne skupine trajali prek 20 let, pri čemer so ocenili, da ne gre za osamljene primere, temveč vsesplošno prakso hraških organov sodne in izvršilne oblasti. Po informacijah iz skupine rok za pritožbo na meddržavnem sodišču poteče 30. septembra.

Prav iztek tega roka je po dosegljivih informacijah bil odločilen, da Slovenija vlaga tožbo na ESČP, ne pa na Sodišču Evropske unije, čeprav so na ESČP meddržavne tožbe redke in bo tak primer na nek način tudi precedenčen. (In kljub izkušnji, ko je ESČP pred leti odločilo, da ni pristojno v primeru, ko je LB tožilo Hrvaško za poplačilo dolga, ki ga ima do LB podjetje IPK Osijek, ker da je LB državna banka, po poslovniku sodišča pa določa, da vladne organizacije ali javna podjetja ne morejo vlagati tožb).

Kaj zahteva Slovenija v tožbi proti Hrvaški?

Zahteve Slovenije so tri: da sodišče ESČP Hrvaško obsodi zaradi kršitev konvencije, da se na ta način kršitve prenehajo ter da se Sloveniji dosodi odškodnina.

Med kršitvami Hrvaške je v tožbi med drugim navedeno:

- da je Hrvaška preprečevala delovanje stare LB na Hrvaškem (z zamrzovanjem njenih računov);

- da je Hrvaška zavlačevala sodne postopke, v katerih je LB na hrvaških sodiščih od hrvaških podjetij skušala izterjati zapadle terjatve, pri čemer je medtem veliko podjetij šlo v stečaj;

- če je v tožbah že bil pridobljen izvršilni naslov, je bila preprečena izvršba; s tem je prišlo do protipravnih učinkov za hrvaška podjetja;

- da je LB na hrvaških sodiščih lahko bila tožena, ne pa dejansko tudi tožeča stranka.

Na ta način so bile stari LB kršene pravice po konvenciji, tako do poštenega sojena, do sojenja v razumnem roku, do pravne varnosti, do enakosti pred zakonom. Pa tudi pravica do dostopa do neodvisnega sodišča, ker je po opozorilih iz vladne skupine prišlo tudi do vmešavanja hrvaške politike. Konkreten primer je bila tožba LB do IPK Osijek, ki je se končala s pravnomočno sodbo, a do njene izvršitve ni prišlo, ker naj bi takrat posredoval tedanji hrvaški finančni minister Slavko Linić, rekoč, da izvršbe ne bo, dokler LB ne bo poplačala hrvaških deviznih varčevalcev.

Koliko bo trajal postopek, kakšni stroški in kakšne možnosti za uspeh?

V vsakem primeru bo postopek dolgotrajen, saj mora sodišče ESČP najprej sploh presoditi, ali je tožba sprejemljiva oziroma utemeljena, že to pa ugotavlja v dveh fazah, pri čemer vsaka od njih lahko po oceni izvedencev traja tudi dve, tri leta. Šele nato se lahko začne dejanski postopek. Doslej je na račun dela v zvezi s tožbo nastalo za 160 tisoč evrov stroškov.

Tega, kakšne so možnosti, da Sloveniji v tožbi proti Hrvaški uspe, za zdaj ne more reči nihče.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Je Snapchat povozila konkurenca, ker mu je v zelje skočil Instagram?

So delnice Snapa dober mesec dni po začetku borzne kotacije privlačna naložba ali pač ne? Vprašali smo analitike

FINANCE
Članki
Članki Dobra novica: Evroposlanci podprli znižanje DDV za e-knjige in digitalne naročnine 1

Če bodo spremembo sredi meseca potrdile še države članice, e-knjige in digitalne naročnine ne bodo več obdavčene višje kot tiskane...

FINANCE
Članki
Članki Češki predsednik Zeman bi raje izgubil sredstva EU kot sprejel begunce 6

Iz višegrajskih članic so se burno odzvali na odločitev Sodišča EU, da zavrne njihovo tožbo proti evropskim begunskim kvotam; zdaj se...

FINANCE
Članki
Članki Pet prioritet EU: Da, Juncker napoveduje strožjo presojo kitajskih naložb 1

V današnjem govoru o stanju v Uniji je šef evropske komisije Jean-Claude Juncker predstavil vizijo prihodnosti EU, v njej pa - kot smo...

FINANCE
Članki
Članki Kaj predlaga Juncker v svojem, šestem scenariju za prihodnost EU 3

Ta je utemeljen na treh vrednotah - svobodi, enakosti in vladavini prava, v njem pa je Juncker nanizal vrsto reformnih predlogov, med...

FINANCE
Članki
Članki (novi krog pogajanj o brexitu) Bosta EU in Velika Britanija zbližali stališča?

V Bruslju se ob 17. uri začenja tretji krog britansko-evropskih pogajanj o brexitu; med težjimi je vprašanje o finančnih obveznostih V....

PRO
Članki
Članki Kaj za podjetje pomeni smrt družbenika ali espeja?

Smrti družbenika družbe z omejeno odgovornostjo ali pa espeja neizogibno vpliva na poslovanje podjetja in ima številne pravne ter...