Po Ivanušičevem Slugi Financam piše še samooklicani bančni car iz Delavske hranilnice

Čas branja: 4 min
01.06.2016  10:07
Jože Stegne in DH - vsak posebej - hočeta osebne podatke o Petri Sovdat, zaradi potreb vložitve zasebne tožbe, popravek navedb, da bi si Delavska hranilnica depozite svojih strank želela pretvoriti v kapital, hkrati pa nam prepovedujeta objavljanje podobnih vsebin; Komentar Financ: Je Stegne mogoče zamešal Delavsko hranilnico in oblast delavskega razreda ter kazen za rušenje te oblasti?! Smo leta 2016 in Delavska hranilnica potrebuje denar ne parol!
Po Ivanušičevem Slugi Financam piše še samooklicani bančni car iz Delavske hranilnice

Obveščaj me o novih člankih:  

Jože Stegne in DH - vsak posebej - hočeta osebne podatke o Petri Sovdat, zaradi potreb vložitve zasebne tožbe, popravek navedb, da bi si Delavska hranilnica depozite svojih strank želela pretvoriti v kapital, hkrati pa nam prepovedujeta objavljanje podobnih vsebin; Komentar Financ: Je Stegne mogoče zamešal Delavsko hranilnico in oblast delavskega razreda ter kazen za rušenje te oblasti?! Smo leta 2016 in Delavska hranilnica potrebuje denar ne parol!

Odvetnica Irena Ferme, nekdanja višja pravosodna svetovalka na okrožnem sodišču v Ljubljani - prostore ima na istem naslovu kot sindikati in Delavska hranilnica - toži Finance za objavo popravka na članek Lump Jože Stegne: varčevalcem ponuja delnice DH - kako zelo narobe Fermetova zastopa dve stranki - tako Delavsko hranilnico kot Jožeta Stegneta. V medijskih krogih je ta bolj znan kot samooklicani bančni car. Tožba na popravek je seveda legitimno početje, odločilo bo sodišče.

Nelegitimno pa je, da odvetnica Irena Ferme - od Financ zahteva posredovanje osebnih podatkov Petre Sovdat. Petra Sovdat namreč nima najmanjšega interesa, da privoli, da bi delodajalec razkrival njene osebne podatke. Podatke bi dali le na zahtevo sodišča. Zahteva odvetnice Fermetove kaže na nepoznavanje prava tako zakona o odvetništvu kot zakona o varstvu osebnih podatkov. Odvetnica Irena Ferme zahteva, da Finance kršimo zakon o varstvu osebnih podatkov.

Odvetnica Irena Ferme nam je poslala tudi zahtevo za prepoved objavljanja podobnih vsebin in odstranitev dela vsebine iz spornega članka. Ne vemo, kdaj je odvetnica na zadnje pogledala na koledar, ampak dovolimo si Delavsko hranilnico spomniti, da nismo leta 1976 ampak 2016, in da čeprav je govora o Delavski hranilnici, ne velja, da kdor s pisano besedo ščuva k rušenju oblasti delavskega razreda se kaznuje z zaporom. Velja svoboda govora.

Ko Delavska hranilnica nujno potrebuje denar!

Delavska hranilnica ima najnižje cene, najugodnejše pogoje, daje posojila, hitro raste - to pa pomeni tveganja. Je v lasti sindikatov, največja deleža imata sindikat kmetijstva in sindikat vzgoje in izobraževanja. O tem, ali smo se kaj naučili iz finančne krize, ali smo na poti v novo, je za Siol pisal ekonomist Igor Masten. Njegove bančne napovedi se navadno uresničijo, spomnimo na kandidtaki za likvidacijo Faktor in Probanke, kjer je bila res uvedena nadzorovana likvidacija, čeprav banki nikoli nista bili zares v likvidaciji, zdaj sta pripojeni k DUTB.

Pregled Banke Slovenije v Delavski hranilnici je v sicer zaupnem (torej za medije neuradnem) poročilu po zanesljivih informacijah ugotovil, da hitra rast DH ni pokrita z učinkovitim upravljanjem s kreditnimi tveganji, ugotovil je vrsto nepravilnosti. Siol je poročanje naslovil Zaupno poročilo BS: Delavska hranilnica je tempirana bomba. Zaradi tega se je DH znašla na dnevnem redu parlamentarne komisije.

Vendar je bančni car Jože Stegne pomiril poslance: " Dobro se zavedamo, da če rasteš, si tvegan. Odgovornost uprave je, da naredi vse, da so tveganja obvladana. In za to dobro skrbimo. Vse imamo dobro zavarovano. Z nami država nikoli ne bo imela nič. S takšnimi medijskimi članki se želi le preprečiti dokapitalizacije. Edini se vsako leto uspešno dokapitaliziramo na trgu. Ena je aktivna tudi ta trenutek in upam, da se bo uspešno zaključila v prihodnjih 14 dnevih," poroča STA.

Dolg v kapital iz denarja svojih varčevalcev?!

Finance smo aprila poročale, da je nek bančni uslužbenec DH varčevalki, ko ga je ob izteku depozita vprašala, kakšne dolgoročne oblike vlaganja ji lahko ponudi, predlagal, nakup delnic Delavske hranilnice. Varčevalko dobro poznamo in nimamo razloga, da ji ne bi verjeli.

Delavska hranilnica pravi, da se to ni zgodilo. Da sodelovanja pri dokapitalizaciji niso ponujali komurkoli, temveč le v naprej določenemu zaprtemu krogu. Da se kaj takega ne bi moglo zgoditi, ker bi bila dokapitalizacija nepravilna. Nepravilnosti pa DH ne bi tvegala, ker bi to ogrozilo uspeh dokapitalizacije.

To seveda drži. Če bi ATVP ugotovila, da ne gre več za zaprti krog, bi bila to kršitev in v bistvu javna ponudba delnic, to pa pomeni težave. A drži tudi, da ni povsem nemogoče širiti kroga, ampak je treba postopek, ki teče po izjemi, prekiniti in naredit novega s prospektom. Prospekt za tako javno ponudbo je sicer povsem tipski, manj kot mesec potrebuje ATVP za izdajo dovoljenja. Mogoče je, da je šlo za preizkušanje odziva. Če bi videli, da je veliko zanimanja, bi naredili javno ponudbo.

Sicer pa je predsednik NS Ivan Sotošek nekdanji sindikalist v Gorenju tedaj za članek povedal: »Zbrati hočemo še štiri milijone evrov kapitala, delnice so po sto evrov.« Komu jih ponujajo? »Sto petdesetim vabljenim.« Kdo so to? Stari delničarji? »Ja, pa komitenti pa tako. Mi smo dali to pregledati odvetnici. In je zatrdila, da je vse v redu«. Katera odvetnica je delala za njih, ni vedel povedati.

Prodaja delnic ni redna bančna ponudba!

DH pravi, da obžaluje, da nima konkretnih podatkov, v kateri poslovalnici in pri katerem uslužbencu naj bi bile neimenovani bralki ponujene delnice hranilnice in ne more preveriti, ali se je tak dogodek sploh zgodil. To je slaba novica glede obvladovanja poslovanja v DH, hranilnica sama bi morala imeti kontrolne mehanizme, s katerimi bi bilo mogoče ugotoviti, kaj uslužbenci prodajajo na okencih. Ne gre pa zanemariti, da se sami bančni uslužbenci česa podobnega najverjetneje ne bi spomnili, tako jim je bilo omenjanje te ponudbe - nakupa delnic DH - naročeno. Čeprav v DH pravijo, da jim podobnih pooblastil niso dali in jih nimajo. Pozor, prodaja delnic - v tem primeru dokapitalizacijskih delnic v zameno za depozit - zares ni redna bančna ponudba.

Kje bo DH dobila denar, komu bo naročeno, da ga prinese sindikatom?

Da so varčevalki ponujali, da svoj depozit zamenja za delnice DH, v bistvu pomeni zamenjavo dolga v kapital. To ni dobra novica.

Da dokapitalizacije nenehno potrebujejo zaradi rasti, ni skrivnost - tega ne skriva niti prvi človek Jože Stegne. Glavno vprašanje je, če tako hitro rastejo, če so tako tvegani - kdo bo naslednji, ki bo v DH vložil denar in koliko ga zares še potrebujejo?!

Stegne razlaga, kako upa, da je bila zadnja dokapitalizacija uspešna. Tudi mi srčno upamo, da ne potrebuje novih milijonov. Glede na poslovni model, ki ga razlaga sam Stegne - potrebam po dokapitalizacijah ni videti konca.

To pa je pisanje odvetnice Irene Ferme v celoti.

Zaht. za objavo popr.



Preberite tudi:

02.06.2016
03.06.2016
14.06.2016
29.07.2016

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Je Delavska hranilnica delnice prodajala tudi po telefonu? 16

Nadaljujemo zgodbo o dokapitalizaciji Delavske hranilnice

FINANCE
Članki
Članki Kako sem kupoval delnice Delavske hranilnice na »šalterju«. Vse se da - zlahka! 54

Preverili smo, ali lahko vstopiš v poslovalnico Delavske hranilnice, pri okencu vprašaš, ali lahko kupim vaše delnice, in koliko traja,...

FINANCE
Članki
Članki Stegne: Dividende DH bodo ‒ takoj po dokapitalizaciji! 2

Delavska hranilnica na eni strani pobira, da lahko na drugi deli?

FINANCE
Članki
Članki Delavska hranilnica: kreativna delitev dividend 3

Uradno so objavljeni sklepi sredine skupščine hranilnice: dividenda DH se izplača najpozneje 30 dni od prejema sklepa Banke Slovenije o...

FINANCE
Članki
Članki Kupnine za Aerodrom Maribor še kar ni 7

Potencialni kupec naložbe Delavske hranilnice ni poravnal kupnine

FINANCE
Članki
PRO
Članki
Članki Nepremičninski svetovalec je lahko uspešen mediator pri dedovanju in ločitvah

Čustvene zamere v družinah pogosto pripeljejo do nezmožnosti dogovora v primeru ločitev, dedovanj ali drugih življenjskih dogodkov v...