Komentar

Fiskalni napor za leto 2017 je premalo ambiciozen

Čas branja: 6 min
19.05.2016  15:03
Za Republiko Slovenijo si želim in upam, da zmore slediti zakonskim zavezam, ki so bile julija 2015 v državnem zboru Republike Slovenije sprejete z dvotretjinsko večino

Obveščaj me o novih člankih:  

Aprilska napoved fiskalnega napora za leto 2017, ki smo jo poslali v Bruselj, je preskromna! Tako meni evropska komisija, ki je v sredo objavila oceno našega programa stabilnosti za prihodnje leto. Vlada je namreč v njem predvidela fiskalni napor le v višini približno 0,2 odstotka BDP. Po oceni evropske komisija pa bi ta moral znašati najmanj 0,6 odstotkov BDP. Če evropska komisija ne bi podvomila o lastnih izračunih, bi zahtevani fiskalni napor za leto 2017 moral znašati celo več kot eno odstotno točko. Vsekakor mora torej priti do korekcije fiskalnega napora za leto 2017, sicer obstaja tveganje, da proračun za prihodnje leto ne bo pripravljen skladno s fiskalnim pravilom. Kršitve fiskalnega pravila pa lahko pripeljejo celo do postopkov ustavne obtožbe.

Vlada je konec aprila v Bruselj poslala program stabilnosti za prihodnje leto. V njem je napovedala, da bo v letu 2017 strukturni primanjkljaj znižala za 0,18 odstotka BDP oziroma za približno 70 milijonov evrov. Nujnost odprave strukturnega primanjkljaja, ki je konec leta 2015 znašal 2,2 odstotka BDP, ne izhaja samo iz evropskih predpisov, temveč tudi iz določb Zakona o fiskalnem pravilu.

Že ob sprejemanju Zakona o fiskalnem pravilu je bilo jasno, da strukturnega primanjkljaja ne bo mogoče odpraviti v enem letu, prav zato so bile v zakon zapisane prehodne določbe, ki se nanašajo na postopno odpravo strukturnega primanjkljaja. Da pa ne bi tako kot v preteklosti znova prišli v situacijo, ko se je celoten fiskalni napor prestavljal v neznano prihodnost ali vsaj na leta po izteku mandata, je bila v zakonu določena letna dinamika odprave strukturnega primanjkljaja. Prehodno obdobje naj bi tako predvidoma trajalo do leta 2020, ob dobrih gospodarskih razmerah pa bi se lahko celo skrajšalo. Dinamika odprave strukturnega primanjkljaja - tako imenovani strukturni napor - je bila namreč vezana na evropske predpise, ki izhajajo iz načela proticikličnosti. Odpravljanje strukturnega primanjkljaja naj bi bilo tako v času večje gospodarske rasti bolj intenzivno, v času manjše rasti ali gospodarskega zastoja pa nekoliko manj. Kljub fleksibilnim pravilom, ki jih je leta 2015 sprejela evropska komisija, pa zahtevana zmanjšanja primanjkljaja v nobenem primeru ne smejo biti manjša od zahtev Evropske uredbe 1175/2011. Ta namreč za države z več kot 60-odstotnim deležem dolga v BDP zahteva, da se strukturni primanjkljaj vsako leto zmanjša za več kot 0,5 odstotne točke.

Kakšno bo letno zmanjšanje, ali bo znašalo le 0,6 odstotka BDP ali 0,75 odstotka BDP ali morda celo več kot odstotek BDP, je odvisno od treh dejavnikov: proizvodne vrzeli ter potencialne in dejanske rasti BDP. V obdobjih, ko je proizvodna vrzel med -1,5 in +1,5 odstotka BDP, morajo države izvajati fiskalni napor v obsegu najmanj 0,5 odstotka BDP. V letih, ko je proizvodna vrzel nad +1,5 odstotka BDP, morajo države izvajati fiskalni napor v višini vsaj 0,75 odstotka BDP. Če pa ob proizvodni vrzeli nad +1,5 odstotka dejanska rast BDP presega potencialno, potem mora biti fiskalni napor celo nad odstotkom BDP.

Republiki Sloveniji je evropska komisija že maja lani napovedala, da se bo njena proizvodna vrzel v tem letu praktično zaprla. V jesenski napovedi je za leto 2017 napovedala proizvodno vrzel celo že na zavidljivih +1,9 odstotka BDP. Skladno s tem je evropska komisija v oceni lanskega programa stabilnosti izrazila pričakovanje, da bo Republika Slovenija v tem letu izvedla fiskalni napor v višini 0,6 odstotne točke. Vlada naj bi torej letos strukturni primanjkljaj zmanjšala za približno 230 milijonov evrov - bodisi z ukrepi na odhodkovni bodisi na prihodkovni strani proračuna. Takšno izhodišče je bilo po zatrjevanju vladnih predstavnikov uporabljeno za pripravo proračuna za leto 2016, čeprav konkretni ukrepi, ki bodo letos prinesli te prihranke, ob sprejetju proračuna niso bili predstavljeni. Evropska komisija je zato v poročilu o državi, ki je izšlo februarja 2016, izrazila visoko stopnjo dvoma, da se bo strukturni primanjkljaj Republike Slovenije do konca tega leta bistveno zmanjšal. Po besedah evropske komisije bi se ob nadaljevanju takšne politike do konca prihodnjega leta strukturni primanjkljaj lahko celo povečal na 2,8 odstotka BDP. S tem bi postali država z največjim strukturnim primanjkljajem na evrskem območju. Enak dvom komisija poudarja tudi v zadnjem poročilu.

Slovenski minister za finance dr. Dušan Mramor je začel v času objave poročila o državi javno izražati nestrinjanje z zahtevami evropske komisije. Ne strinja se namreč z metodologijo, ki jo pri oblikovanju zahtev uporablja evropska komisija. Skupaj z latvijsko ministrico Dano Reizniece-Ozolo ter ministri Španije Luisom de Guindosom Juradom, Italije Pierom Carlom Padoanom, Litve Rimantasom Šadžiusom, Luksemburga Pierrom Gramegno, Portugalske Mariom Centeno in Slovaške Petrom Kažimirjem je tako sopodpisnik pisma, ki so ga o tem vprašanju naslovili na podpredsednika evropske komisije Valdisa Dombrovskisa, evropskega komisarja za gospodarske in finančne zadeve Pierra Moscovicija ter predsednika ecofina Jeroena Dijsselbloema. Vprašanje, ali bo evropska komisija dejansko spremenila metodologijo, je takrat ostalo odprto.

Pri zadnjem programu stabilnosti se vlada tako ni več opirala na pretekle napovedi evropske komisije, temveč je pri njegovi pripravi upoštevala lastne izračune, ki napovedujejo zaprtje proizvodne vrzeli šele v letu 2018. Po projekcijah ministrstva za finance naj bi bila proizvodna vrzel v letu 2017 še vedno negativna in bi znašala -0,49 odstotka BDP. V letu 2018 naj bi se ta zaprla in znašala +0,08 odstotka BDP, v letu 2019 pa +0,45 odstotka BDP. V procesu priprave so bila vnovič izražena pričakovanja spremembe metodologije, po kateri evropska komisija oblikuje svoje zahteve.

Vendar je že v začetku maja, ko je evropska komisija objavila svojo spomladansko napoved, postalo jasno, da se metodologija izračunov ni spremenila, saj je za Republiko Slovenijo v letu 2017 še vedno napovedovala proizvodno vrzel v višini +1,8 odstotka BDP, gospodarsko rast v višini 2,3 odstotka BDP in potencialno rast BDP v višini 1,1 odstotka BDP.

Na podlagi takšnih napovedi je bilo pričakovati, da bo evropska komisija od Republike Slovenije v letu 2017 zahtevala fiskalni napor v višini več kot odstotek BDP oziroma približno 420 milijonov evrov. Vendar ni bilo tako. Komisija je maja očitno podvomila o svojih lastnih izračunih in se ustrašila svojih lastnih pravil. Z vidika evropskih predpisov zadeva ni sporna, saj je zahtevani fiskalni napor še vedno skladen s prej omenjeno Evropsko uredbo 1175/2011. Nikakor pa seveda ni skladen z lastnim pravili fleksibilnosti (SGP flexibility guidelines), ki si jih je evropska komisija postavila leta 2015. Evropska komisija tako Republiki Sloveniji za leto 2017 priporoča fiskalni napor v višini 0,6 odstotka BDP oziroma približno 230 milijonov evrov. Pri vsem skupaj preseneča, da je takšna intenzivnost v skladu z izračuni ministrstva za finance, ki pa jih, kar preseneča še bolj, vlada pri pripravi programu stabilnosti ni upoštevala. Tako je vlada v programu stabilnosti za leto 2017 namesto fiskalnega napora v višini 0,6 odstotka BDP napovedala fiskalni napor zgolj v višini 0,18 odstotne točke oziroma približno 70 milijonov evrov. To bo zdaj, skladno s priporočili evropske komisije, seveda treba korigirati.

Analize v prihodnjih letih bodo pokazale, ali je bila odločitev evropske komisije, da ne upošteva lastnih pravil, dobra ali ne. Če nič drugega, postaja jasno, da je spor o metodologijah prešel v naslednjo fazo. V danem trenutku bi neodvisno mnenje o tem, katera metodologija in posledično katera napoved je bolj prava, sicer lahko dal fiskalni svet, vendar ga Slovenija še ni uspela oblikovati; evropski fiskalni svet pa je tako ali tako šele na ravni ideje (Poročilo petih predsednikov - Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije, junij 2015).

Tako nizke napovedi fiskalnega napora so verjetno tudi glavni razlog za to, da poudarek pri izvajanju strukturnih ukrepov, navedenih v programu stabilnosti, ni bil na ukrepih s takojšnjimi učinki, temveč na strukturnih ukrepih, ki bodo dali rezultate šele na srednji in dolgi rok (pokojninska in zdravstvena reforma). Vladna prizadevanja v smeri dolgoročnih strukturnih reform gre vsekakor pohvaliti, čeprav so v danem trenutku še bolj ko ne na ravni obljub (bela knjiga pokojninske reforme in napoved zdravstvene reforme). V svojem poročilu nujnost njihove izvedbe podpira tudi evropska komisija. Opozarja celo na to, da bi njihovo implementacijo veljalo kar se da pospešiti. Srednjeročne in dolgoročne strukturne reforme so dobrodošle in nujne, vendar nas ne odvezujejo od reševanja strukturnega problema, ki ga imamo tukaj in zdaj, torej letos - leta 2016 in prihodnje leto - leta 2017. Evropska komisija je v svojem poročilu zato znova izrazila visoko stopnjo dvomov, ali bo Republiki Sloveniji zahtevano strukturno prilagoditev v višini 0,6 odstotka BDP v letih 2016 in 2017 uspelo doseči.

Evropska pravila so v pravnem okviru Republike Slovenije vpisana v 148. člen Ustave in v Zakon o fiskalnem pravilu. Zato se, če strukturni primanjkljaj ne bo zmanjševan skladno z določbami Zakona o fiskalnem pravilu, minister za finance in predsednik vlade lahko znajdeta v nezavidljivi situaciji. Da stvari čez noč lahko postanejo skrajno resne, kaže primer brazilske predsednice Dilme Rousseff, ki se je po sporu s koalicijskimi partnerji zaradi obtožb o kršitvi fiskalnih pravil pri izvrševanju zveznega proračuna znašla v postopku impeachment. Brazilski parlament je prejšnji teden s 55 glasovi za in 22 proti zanjo izglasoval 180-dnevni suspenz, da ne bi s svojega položaja kakorkoli vplivala na izvajanje postopka ustavne obtožbe. Brazilija torej kršitve fiskalnih pravil jemlje skrajno resno. Verjetno jo k temu vodijo lastne, pa tudi pretekle negativne fiskalne izkušnje preostalih južnoameriških držav, ki so se zaradi neodgovornih ravnanj večkrat znašle v nezavidljivih dolžniških krizah.

Za Republiko Slovenijo si prav zato želim in upam, da zmore slediti zakonskim zavezam, ki so bile julija 2015 v državnem zboru Republike Slovenije sprejete z dvotretjinsko večino. Časa za pripravo in izvedbo ukrepov za dosego fiskalnega napora v letu 2017 je namreč še vedno več kot dovolj. Kar se tiče letošnjega fiskalnega napora, je časa seveda bistveno manj. Bližamo se namreč polovici leta. Če ukrepi za dosego fiskalnega napora niso bili predstavljeni v času priprave proračuna, pa bi bil zdaj že skrajni čas za to.

Ali bo proračun za prihodnje leto skladen s fiskalnim pravilom, nam bo predstavljeno proti koncu leta. Fiskalni napor je namreč eno temeljnih izhodišč za pripravo proračuna in po njegovi korekciji bo z njim treba uskladiti tudi proračun. Upam, da bo do takrat sprejeta tudi novela Zakona o javnih financah, ki bo vlado že v postopkih sprejetja proračuna v državnem zboru zavezovala k obvezni predstavitvi ukrepov, ki bodo v letu izvajanja posameznega proračuna dali strukturne učinke, in k predstavitvi njihove višine. S tem bi se izognili lastnim dvomom o verodostojnosti izvedbe napovedane strukturne dinamike, prav tako pa bi s tem pretrgali nenehno izraženje skepse pri evropski komisiji. Če bi do takrat oblikovali tudi fiskalni svet, pa bi te dvome verjetno dokončno odpravili.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Jorg Kristijan Petrovič je prvi namestnik predsednika računskega sodišča.


Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Tiha smrt upravljanja evrskega območja 4

Morda se državljani in voditelji - še posebej v Nemčiji in Franciji - z naraščajočim številom terorističnih napadov bolj kot s...

FINANCE
Članki
Članki Sporočilo iz Bruslja: Država se spet preveč masti 3

Država proračun krpa z višjimi davki, poraba je prevelika, strukturnih ukrepov pa premalo

FINANCE
Članki
Članki Kdo se bo letos v EU gospodarsko najbolj povzpel – in kje je Slovenija 1

Bruselj izboljšal napoved o rasti slovenskega BDP, a svari, da se slovensko gospodarstvo pregreva

FINANCE
Članki
Članki Fiskalno pravilo, zagotovilo za plače javnega sektorja 6

Fiskalno pravilo bi obrzdalo javno porabo in politikom preprečilo pretirano porabo, ki vodi do grškega scenarija

FINANCE
Članki
Članki Fiskalno pravilo vliva upanje za naše javne finance 1

V petek nekaj pred polnočjo je bil z 62 glasovi potrjen izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu. To določa, da država porabi toliko, kolikor...

FINANCE
Članki
Članki Je Snapchat povozila konkurenca, ker mu je v zelje skočil Instagram?

So delnice Snapa dober mesec dni po začetku borzne kotacije privlačna naložba ali pač ne? Vprašali smo analitike

OGLAS
FINANCE
Članki
Članki Slovenski projekt EcoLex Life primer dobre prakse v Evropski Uniji

Dejstvo, da kar dve tretjini malih in srednje velikih podjetij ne pozna zakonskih določb, ki urejajo odgovornost za preprečevanje in...