Kako komentirate dogajanje v Savi Re, zavarovalnici, ki ima skupščino 24. maja? Temperaturo pred njo dviguje zgodba o domnevnih nepravilnostih pri nakupu poslovne stavbe ACH, pa tudi zgodba o nepotizmu predsednika nadzornega sveta Branka Tomažiča z zaposlovanjem sorodnikov.
»Poznam zgodbo in poznam očitke, o katerih govorite. Nadzorni svet bo pripravil posebno neodvisno poročilo, pripravil ga bo zunanji izvajalec, in na temelju tega poročila bomo lahko sprejeli svoje stališče.«
Torej je mogoče pričakovati prevetritev nadzornega sveta Save Re?
»Zavarovalnica dosega rezultate, ki so skladni s pričakovanji in načrti, ki smo jih potrdili tudi mi. Svoj poslovni model, svoje združevanje in svojo franšizo Sava Re pelje po našem mnenju v pravo smer. To pomeni, da z vidika pomembnosti in donosnosti naložbe izpolnjuje cilje, ki so pomembni za SDH. V tem kontekstu ne vidimo resnega razloga za izredne ukrepe, kar zadeva nadzorni svet.«
Razkrili smo zgodbo, kako je Sava Re, ki jo vodi Zvonko Ivanušič, kupovala nepremičnino ACH. Razkrili smo povezave in po našem mnenju neverjetno povišanje cene v dobrega pol leta. V Savi Re so razliko skopo pojasnjevali, večinoma tako, da imajo ocenitve, da je vse v redu, da pa podrobnosti niso tema javnih razkritij. S poslom je po mnenju Save Re vse v redu.
Nadzorni svet Save Re je bil s poslom seznanjen tik pred zdajci, zdaj je naročil notranjo revizijo in tudi zunanji pregled.
Razkrili smo tudi, kaj se je z notranjo revizijo zgodilo pri primeru trgovanja z delnicami Hita - notranja revizija je pokazala, da je vse v redu, to so pokazali tudi zunanji pregledi, Zvonko Ivanušič pa je v preiskavi.
In razkrili smo tudi sorodstvene povezave med nadzorniki, nekdanjimi lastniki, Savo Re in hčerinskimi družbami.
Financam je nato Zvonko Ivanušič zagrozil s tožbo.
Zdaj se pričakuje rezultat zunanje revizije posla ACH Sava Re. Po naših neuradnih podatkih jo dela Deloitte, razkrita pa bo predvidoma danes.
Po naši oceni ni pričakovati, da bi pokazala nepravilnosti.
Revizije seveda potekajo po mednarodnih standardih. Revizijo naroči družba, tudi plača jo družba. Naročnik je nadzorni svet, torej lastnik. Želje lastnika se - v okviru možnosti standardov - pomembno upoštevajo. To pomeni, da mora biti jasno izražena volja lastnika, da se čudne stvari v poslu pregleda, ne pa volja lastnika, da se jih upraviči in pomete pod preprogo. Namreč, revizije so kljub vsem varovalkam lahko orodje za to, da se pokaže, kako je vse v redu.
Dodajmo: Deloitte je velika družba, ki ne tvega profesionalnih napak.
Najpomembneje je, kakšna vprašanja in kakšna navodila, kaj naj pregleda, da naročnik revizorju. Že tu je mogoče razbrati namen - prikriti ali odkriti. Denimo v notranji reviziji Save Re pri delnicah Hita je bil cilj, ki ga je nadzorni svet postavil notranjim revizorjem, »ovreči sum, da je prišlo do nepravilnosti«. Revizorji se torej niso vprašali, ali je prišlo do nepravilnosti, ampak so delali na tem, kako je vse v redu. Med notranjo in zunanjo revizijo je seveda razlika.
Ob Savi Re opozarjamo na sporočila lastnika. Glavni lastnik je SDH. Prvi človek SDH je Marko Jazbec. Marko Jazbec pa daje po našem mnenju precej dvoumne signale, kaj je namen lastnika. V enem stavku reče, počakali bomo na zunanjo revizijo, v drugem pa brezpogojno podpre upravo Save Re in nadzorni svet.
SDH ima v nadzornem svetu kot največji lastnik logično svojo predstavnico - Matejo Lovšin Herič. Ta je tudi predsednica revizijske komisije. In Marko Jazbec je za Dnevnik uradno govoril o zunanjem izvajalcu.
Na SDH smo zato poslali vprašanja:
- Kdo dela oziroma je naredil zunanjo revizijo posla in ali je to Deloitte?
- Kdaj bo revizija razkrita, kdaj jo bo obravnaval nadzorni svet?
- Kakšna so bila vprašanja za revizorje?
- Ali s takšno pohvalo, preden je znano poročilo, ne zanikate svojega prvega odgovora? Ali je mogoče vaš drugi - zadnji odgovor - razumeti kot »navodilo« revizorju, kaj lastnik želi, da zunanja revizija pokaže? Ob takšni podpori je po mnenju Financ želja lastnika in naročnika revizije več kot jasno izražena.
- Glede na popolno zaupanje v nadzorni svet in upravo Save Re, ki ste ga izrazili v intervjuju za Dnevnik, kakšno bo zaupanje v SDH in Marka Jazbeca, če revizija posla slučajno pokaže, da se je največji lastnik Save Re motil?
Za zaupanje v sistem po našem mnenju ni dobro, da se država, ki je pomemben lastnik, pri svojih stališčih velikokrat moti. Je pa seveda bolje, da svojo zmoto prizna, kot da vztraja pri njej.
SDH: Zadovoljni smo s poslovnim modelom Save Re, ne gre za pritisk na revizorja
Iz SDH odgovarjajo: »Predlagamo, da se za odgovore na večino vprašanj, ki ste jih zastavili SDH, obrnete na nadzorni svet Save Re, saj le-ta razpolaga z ustreznimi informacijami o izbiri revizorja, konkretni vsebini in poteku revizije.
Člani NS Save Re so skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in ZSDH-1, pri svojih odločitvah samostojni in morajo delovati izključno v korist družbe, SDH pa mora biti, kot eden izmed lastnikov oziroma kot upravljavec premoženja RS, skladno z veljavno zakonodajo o vseh zadevah, povezanih z družbo, informiran na enak način kot ostali lastniki.
SDH se bo kot delničar opredelil do navedene problematike na podlagi ugotovitev revizije, ko bodo izsledki le-te dostopni delničarjem. Takrat bo tudi presodil, ali je v skladu z možnostmi, ki jih delničarjem zagotavlja zakonodaja, potrebno nadaljnje ukrepanje SDH.
Glede citata želimo pojasniti, da je predsednik uprave SDH Marko Jazbec v prvem odgovoru, ki ste ga izpostavili, govoril o reviziji, o stališčih SDH, ki bodo oblikovana po zaključku preveritve posla, medtem ko se drugi odgovor nanaša na poslovne rezultate in poslovni model družbe Save Re, s katerimi je SDH kot lastnik oziroma kot upravljavec kapitalskih naložb države zadovoljen.
Odgovori v intervjuju so bili podani na konkretna vprašanja novinarja in niso bili na noben način mišljeni kot pritisk na delo revizorjev. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da je revizijo naročil nadzorni svet družbe, ne SDH ali kateri drug lastnik.«
