Mitja Vezovišek dodaj
Samo Lubej dodaj
Tina Puncer dodaj
Laura Smrekar dodaj
Osvežimo si spomin. Revija Moje finance je pred tremi leti začela program finančnega opismenjevanja mladih. To smo prvič napovedali v Juhu, učili se bomo o denarju. Ravnanje z »denarnico« je pač nekaj življenjskega, vsakdanjega, nekaj, česar se moraš naučiti, tako kot recimo poštevanke.
In žal mladi tega znanja nimajo. Zato smo skupaj z ambasadorji Mitjem Vezoviškom, Samom Lubejem, Tino Puncer in Lauro Smrekar začeli najprej finančno opismenjevati učitelje osnovnih in srednjih šol. Ti pa zdaj na svojih šolah vodijo krožke Mladi in denar. Da bi znanje osebnih financ prišlo do čim več mladih, je bil že od vsega začetka cilj projekta. Prav tako pa tudi, da se teh tematik mladi učijo pri rednem šolskem pouku. Zdaj je prav to naši sogovornici in profesorici na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje Gabrijeli Blaznek tudi uspelo! Kako?
Kar pojdimo takoj k stvari. Finančna pismenost se prvič poučuje v okviru rednega predmeta!
Tako je. V odprtem učnem programu oziroma kurikulu je določeno število ur, ki jih šola izvaja po svoji presoji, ampak v glavnem upošteva potrebe okolja. Če šola doda nove vsebine, mora seveda nekatere izločiti. Zelo težko je narediti selekcijo, saj so pravzaprav vse vsebine, ki jih že imamo v odprtem kurikulu, pomembne, zanimive in potrebne. A našla sem rešitev in predmet planiranje, organiziranje in management razdelila na dva vsebinska sklopa; v enem obravnavamo podjetniški vidik (vodenje poslovnih procesov), v drugem pa vidik posameznika (finančna pismenost).
Na podlagi priročnika za učitelje, ki so ga v sodelovanju z revijo Moje finance napisali ambasadorji projekta, sem izbrala nekaj tem, ki sem jih razdelila v tri sklope: upravljanje denarja, evropski trg dela in ekonomski pečat v družbi. Nato sem pripravila katalog znanj, učne načrte, načrt ocenjevanja znanja, časovno razporeditev učne snovi ter vsebinske in metodološke priprave za v razred. Tako so se vsebine o osebnih financah v Sloveniji prvič pojavile v izobraževalnem programu ekonomski tehnik. To je v tistem delu, kjer imajo vse srednje strokovne in poklicne šole avtonomijo, da odločajo, o čem se bodo dijaki učili.
Kdaj ste začeli izvajati ta predmet?
Izvajati smo ga začeli sredi januarja, ko se je začelo drugo ocenjevalno obdobje. Organizacijsko se mi to zdi bolje, saj so ure skoncentrirane na nekaj mesecev in imamo lahko blok ure, to je po dve uri skupaj. Tudi pri krožku Mladi in denar smo včasih »potegnili« na 60 minut, saj je ena šolska ura res premalo.
Koliko ur na teden se mladi učijo o racionalnem upravljanju denarja?
V drugem polletju po dve uri na teden.
Ste imeli kakšne posebne težave pri vpeljavi tega predmeta?
Pripravljati sem se začela že lani, da je bilo do letos vse potrebno urejeno in da sem predmet postavila na noge. Vključitev vsebin je tako potekala brez večjih težav.
Kaj vse se mladi učijo pri predmetu finančna pismenost?
Kako si postaviti finančni cilj, oblikovati lastni proračun, voditi svoje izdatke, izbrati sebi primeren poklic, poiskati delo, zakaj se je dobro vključiti v dijaško izmenjavo, kako študirati v tujini, varčevati in racionalno kupovati ter, ne nazadnje, zakaj je treba plačevati davke in kako pustiti svoj ekonomski pečat v družbi. Tematik o denarju nikoli ne zmanjka.
Kako so se odzvali dijaki?
Menim, da se dijaki dobro počutijo, saj so teme res konkretne in življenjske. Pri pouku sodelujejo, se vključujejo v razpravo. Ni jim težko narediti domače naloge. Mislim, da se že navajajo na varčevanje, s pridom že namreč uporabljajo aplikacijo za vodenje izdatkov. Upam, da bo to znanje res dobra podlaga za sprejemanje pomembnih finančnih odločitev, ki jih čakajo v življenju.
Ste s tem seznanili tudi druge učitelje, ki so vključeni v program finančnega opismenjevanja Mladi in denar?
Pred kratkim, ko sem na študijski skupini kolegom učiteljem predstavila kot primer dobre prakse organizacijo in vso potrebno dokumentacijo - katalog znanj, grobi in fini kurikul, načrt ocenjevanja znanja, časovno razporeditev učne snovi, vsebinske in metodološke priprave za v razred -, so bili tako rekoč vsi profesorji navdušeni in bi mi radi sledili. Odločila sem se, da vse posredujem Centru za poklicno izobraževanje (CPI) in šolam poenostavim postopek, skrajšam čas za pripravo ter tako dam možnost, da se čim več srednjih strokovnih in poklicnih šol odloči za finančno opismenjevanje pri rednem pouku že v šolskem letu 2016/2017. CPI bom predlagala, da bi finančno opismenjevanje v odprtem kurikulu predstavili tudi drugim srednjim strokovnim in poklicnim šolam, in ne le programu ekonomski tehnik. Pripravljena sem tudi osebno predstavljati primer dobre prakse na teh šolah.
Neža: »Menim, da zelo malo dijakov pozna stvari, ki jih obravnavamo pri tem predmetu, zato podpiram, da se ta predmet uvede na vseh šolah po Sloveniji, tako poklicnih kot tudi splošnih, gimnazijskih. Tako bodo dijaki prejeli veliko koristnih znanj, ki jih bodo pozneje krvavo potrebovali.«
Tamara: »Predmet je lahko zelo uporaben v nadaljnjem življenju, saj veliko ljudi ne ve, kaj početi z denarjem, kako ga prihraniti, ga racionalno zapravljati.«
Ina: »Predmet je zelo zanimiv, naučiš se veliko o tem, kako varčevati, kam vlagati, o vlogah različnih kartic, kako nas lahko nekateri finančno prevarajo. Vse to mi bo prav prišlo v življenju.«
Lenart: »Zgrabite vsako priložnost za delo, pa če dobite plačilo ali ne. Sam sem veliko delal pri starih starših, jim pomagal in hkrati dobil kakšen evro. Z veseljem sem opravljal različna opravila na vrtu, v gozdu, na travniku. Zelo dober občutek je, ko narediš nekaj dobrega za druge!«
Alja: »Mislim, da je ta predmet zelo koristen, ker nas mlade opozarja, na kaj moramo biti pozorni pri upravljanju denarja, kako ga dobiti, privarčevati in podobno.«
Besmire: »Predmet mi je zelo všeč, saj izvemo veliko primerov, ki nas čakajo v življenju. Zelo dobro bi bilo, če bi se tudi drugi dijaki učili o takih življenjskih stvareh.«
Sabina: »Obiskali smo Unicredit. Izvedela sem veliko o bančnih računih za mlade, o nevarnostih na bankomatih, o ponarejenih bankovcih ... Videla sem tudi, kako bankomat napolnijo z denarjem.«
Larisa: »Svoja oblačila, obutev in modne dodatke, ki jih več ne nosim, prodajam prek spletne strani Mojbutik.si.
Zaposlena: Gimnazija in ekonomska šola Trbovlje (GESŠ)
Poučuje: ekonomske predmete: poslovanje podjetij, ekonomika poslovanja, sodobno gospodarstvo, osnova komercialnega poslovanja; planiranje, organiziranje in management (v okviru tega je tudi finančna pismenost)
Kariera: 14 let prakse v gospodarstvu, od tega 10 let vodja trženja v TKI Hrastnik; 16 let poučuje ekonomske predmete na GESŠ Trbovlje
Literatura: je soavtorica prvega učbenika Učno podjetje, ki ga je potrdil Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje, ter soavtorica štirih učbenikov Ekonomika preduzeća 1-4 za ekonomske srednje šole v BiH, hkrati so ti tudi obvezna literatura na mednarodni univerzi v Travniku (projekt sta financirali Mohorjeva družba Celovec in Gospodarska zbornica Avstrije).
Zakaj ste se pridružili projektu finančnega opismenjevanja mladih? Raziskave so pokazale, da je finančna pismenost na zelo nizki ravni, še posebno pri mladih. Zato sem se takoj odzvala povabilu revije Moje finance in pristopila k projektu finančnega opismenjevanja. V minulem šolskem letu sem začela voditi krožek Mladi in denar. Dijaki, ki so ga obiskovali, so ga sprejeli kot nekaj izjemnega in mi večkrat rekli, da je škoda, ker teh vsebin nimajo pri rednem pouku. Odziv dijakov me je spodbudil, da sem začela razmišljati, kako bi življenjske teme o denarju in osebnih financah začela obravnavati z vsemi dijaki pri rednem pouku.