Najpodjetniška ideja: Tudi v istrskih zeliščih in dišavnicah je dober biznis

Čas branja: 4 min
13.12.2015  22:30
S hidrolati in eteričnimi olji znamke Histria Botanica želita Jana Bergant in Matej Turin prodreti tudi v tujino
Najpodjetniška ideja: Tudi v istrskih zeliščih in dišavnicah je dober biznis
Po dobrih sto tisoč evrih, ki sta jih Matej Turin in Jana Bergant v dveh letih vložila v hidrolate in eterična olja iz osmih istrskih rastlin, je dobro znamenje to, da sta že v prvem mesecu ustvarila dobrih 20 tisoč evrov prihodkov. Foto: Mic Melanšek

Obveščaj me o novih člankih:  

Histria Botanica je blagovna znamka naravnih hidrolatov in eteričnih olj osmih zelišč in dišavnic iz Istre - ciprese, istrske sivke, lovorja, melise, rmana, rožmarina, smilja in šetraja. Na trgu so novost, naprodaj pa so v poslovalnicah Lekarne Ljubljana in Mercatorjevih hipermarketih v Ljubljani in Kopru.

Še v decembru bo zaživela tudi spletna trgovina [www.histriabotanica.si] , pravi Jana Bergant in napoveduje, da se bodo pozimi pospešeno ukvarjali s prodajo in promocijo.

Hidrolate pakirajo v 30-mililitrsko stekleničko z razpršilom, stanejo pa okoli osem evrov. Na voljo so še v 500-mililitrski steklenici, ki stane okoli 12 evrov. Manjšo steklenico lahko imamo vedno v torbici, večjo pa za grgranje, bazene, kopeli, ustno vodico, inhalacije ... Eterična olja v temnih stekleničkah s pipeto razen melise in smilja, ki sta dragocena in staneta okoli 24 evrov, prodajajo po osem evrov za tri mililitre.

6 ton

osmih istrskih zelišč in dišavnic so destilirali.

8 EUR

stane 30 mililitrov hidrolata ciprese, istrske sivke, lovorja, melise, rmana, rožmarina, smilja in šetraja.

8 EUR

stane tudi 30 mililitrov eteričnega olja ciprese, istrske sivke, lovorja, rmana, rožmarina in šetraja.

24 EUR

pa stane 30 mililitrov eteričnega olja melise in smilja.

Pet ton hidrolata in 30 litrov eteričnega olja

Nekaj zelišč in dišavnic pridelajo sami na dveh hektarjih zemlje v dolini reke Dragonje, druge naberejo v naravi. Ker so njihovi nasadi še mladi, razvijajo idejo o odkupovanju, da bi pritegnili manjše pridelovalce ali nabiralce, ki jih v Istri še niso našli. Do zdaj so destilirali šest ton zelišč in dišavnic, dobili pa pet ton hidrolata in 30 litrov eteričnega olja, pravi Jana Bergant.

Opaža, da ljudje bolj poznajo eterična olja kot hidrolate. A pri prvih so zaradi velike koncentracije učinkovin lahko že tri kapljice preveč. Hidrolati so varnejši in bolj praktični za uporabo, saj jih lahko uporabljamo skoraj brez vsakih omejitev. »Ljudi bomo seznanjali z uporabnostjo hidrolatov in to nam je pomembnejše od gradnje prepoznavnosti naše blagovne znamke,« poudarja sogovornica. Pri ozaveščanju o uporabi hidrolatov so se povezali z aromaterapevtko Ano Ličina, strokovno vodjo Šole aromaterapije.

Z Matejem Turinom sta se predelave zelišč lotila iz konjička in radovednosti. Po izdelavi prvega destilatorja in ob prebiranju sicer redke strokovne literature o parni destilaciji sta spoznala, da gre pri tem, na prvi pogled preprostem postopku za pravo znanost in umetnost. Nato sta ugotovila, da večina rastlin s kakovostnimi učinkovinami, ki so cenjenje v aromaterapiji, rastejo v našem okolju, za hišo. Ob dveh tako močnih izzivih sta kupila kmetijo z dvema hektarjema zemlje v dolini Dragonje.

 

Kanadski laboratorij ponuja sodelovanje

Pri razvoju hidrolatov in eteričnih olj sodelujejo z Nino Kočevar Glavač in Damjanom Janešem s fakultete za farmacijo. »Za potrditev v mednarodnem merilu smo se obrnili na laboratorij PhytoChemia iz Kanade, kjer imajo bogate izkušnje tudi s hidrolati,« pravi Jana Bergant. Pozitivni komentarji iz Kanade so potrdili kakovost njihovega destilatorja in procesa destilacije. Laboratorij PhytoChemia jim je ponudil pomoč pri razvoju, kar jim bo prišlo prav pri uveljavitvi na tujih trgih.

Pri izdelavi certifikatov, varnostnih listov in prebojih skozi zapleteno zakonodajo o kozmetičnih izdelkih jim veliko pomaga Lara Terzič iz podjetja SafeCosmo, ki živi in dela na Švedskem.

»Delamo surovine za kozmetiko, ki pa se lahko uporabljajo že v svoji osnovni obliki in so zato registrirane kot kozmetični izdelki, saj lahko le tako pridejo na trg. Imamo velike ambicije, tudi na področju farmacije,« pravi sogovornica. Poleg ozaveščanja ljudi o uporabi hidrolatov v prihodnjem letu napoveduje izboljšave destilacije, izdelavo večjih kotlov in kondenzatorjev, pa tudi nove nasade. »Posejali bomo rastline, ki jih bomo za destilacijo potrebovali čez tri ali več let,« pojasnjuje sogovornica.

 

Testna prodaja na Amazonu

Zanima jih tudi izvoz, a najprej se bodo utrdili na domačem trgu. »Čeprav smo iz tujine dobili več povpraševanj, si tja ne želimo zgolj kot dobavitelj surovin, temveč z lastno blagovno znamko,« pravi sogovornica. Čas, ko si bodo utrjevali svoj položaj doma, bodo izkoristili tudi za preizkušanje tujih spletnih portalov in prodaje po Amazonu.

Že prvi mesec so ustvarili dobrih 20 tisoč evrov prihodkov, prihodnje leto bodo zadovoljni, če se prihodki približajo sto tisoč evrom. V razvoj so v dveh letih vložili več kot sto tisoč evrov, polovico od tega v zadnjih štirih mesecih za vstop na trg. »Vložek bi bil še precej večji, a smo vse destilatorje izdelali sami,« pravita Jana Bergant in Matej Turin. Zanju bo uspeh, če bo vsak Slovenec čez tri leta poznal vsestransko uporabnost hidrolatov.

NAJPODJETNIŠKA IDEJA

Predlagajte inovatorja

V Najpodjetniški ideji že 13. leto predstavljamo inovativne izdelke in storitve, ki so jih razvili s slovenskim znanjem, vključujejo sodobne in do okolja prijazne tehnologije ali materiale ter imajo dobre možnosti, da na trgu uspejo.

Prejšnjič smo pisali o večjezičnem otroškem vrtcu iz Ljubljane. Članek o tem je dostopen na povezavi Najpodjetniška ideja: V vrtcu Fridolin se otroci pogovarjajo tudi angleško in nemško.

Če bi nas radi opozorili na kaj inovativnega, nam lahko pišete po e-pošti petra.subic@finance.si.

 



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Je Snapchat povozila konkurenca, ker mu je v zelje skočil Instagram?

So delnice Snapa dober mesec dni po začetku borzne kotacije privlačna naložba ali pač ne? Vprašali smo analitike

FINANCE
Članki
Članki (novi krog pogajanj o brexitu) Bosta EU in Velika Britanija zbližali stališča?

V Bruslju se ob 17. uri začenja tretji krog britansko-evropskih pogajanj o brexitu; med težjimi je vprašanje o finančnih obveznostih V....

FINANCE
Članki
Članki Pet prioritet EU: Da, Juncker napoveduje strožjo presojo kitajskih naložb 1

V današnjem govoru o stanju v Uniji je šef evropske komisije Jean-Claude Juncker predstavil vizijo prihodnosti EU, v njej pa - kot smo...

FINANCE
Članki
Članki Kaj predlaga Juncker v svojem, šestem scenariju za prihodnost EU 3

Ta je utemeljen na treh vrednotah - svobodi, enakosti in vladavini prava, v njem pa je Juncker nanizal vrsto reformnih predlogov, med...

FINANCE
Članki
Članki Je EU je po tihem že posekala ZDA v rasti BDP? 11

V minulih letih smo se navadili brati, da ameriško gospodarstvo okreva veliko močneje od evropskega. Pa to še drži?

FINANCE
Članki
Članki Češki predsednik Zeman bi raje izgubil sredstva EU kot sprejel begunce 6

Iz višegrajskih članic so se burno odzvali na odločitev Sodišča EU, da zavrne njihovo tožbo proti evropskim begunskim kvotam; zdaj se...

PRO
Članki
Članki (konferenca) Kaj prinaša pokojninska reforma?

2. septembra je bila končana javna razprava zadnjega predloga o spremembah pokojninske zakonodaje, ki bodo ob potrditvi v parlamentu...