Inšpektorji v slovenskih medijih - Atipične oblike dela so presegle vse meje

Čas branja: 2 min
26.11.2015  15:30
To pravi glavna delovna inšpektorica Nataša Trček v intervjuju za Manager
Inšpektorji v slovenskih medijih - Atipične oblike dela so presegle vse meje
Na dan, ko so finančni in delovni inšpektorji prerešetali medijske hiše, medtem ko so redakcije bolj polne inšpektorjev kot pa novinarjev, objavljamo del intervjuja z glavno delovno inšpektorico, Natašo Trček. Ta pravi, da so atipične oblike dela presegle vse meje. Naš forumaš prda na to pravi: Če so "atipične" oblike dela "presegle vse meje", potem niso več "atipične", hint hint."

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Kaj ugotavljate o atipičnih oblikah dela?

Pred kratkim sem se udeležila konference o tej tematiki, na kateri so predstavili tudi rezultate raziskave, ki kažejo, da je za vse članice EU značilno, da imajo eno ali dve atipični obliki dela - Slovenija pa ima vse. To je prešlo vse meje: novih rednih zaposlitev za nedoločen čas v Sloveniji tako rekoč ni več, le še v državnih organih in v velikih družbah, vse drugo gre prek atipičnih oblik dela. Na inšpektoratu smo to opazili že pred leti in smo se usmerili na tiste atipične oblike dela, ki so bile takrat najbolj razširjene. Za Slovenijo je predvsem značilno, da se naši delodajalci zelo hitro obrnejo po tem, kar je ceneje. Zakon ni omogočil fleksibilnosti zato, da bi imeli delodajalci nižje stroške, ampak da se omogoči prilagodljivost. Toda delodajalci pač uporabijo tisto, kar je ceneje.

Pravzaprav ne gre za to, da bi bile te oblike cenejše, ampak delodajalec ne plača prispevkov v enaki višini kot pri delovnem razmerju.

Tudi bi lahko rekli ...

Toda bili so sprejeti prvi ukrepi za izenačitev socialnih prispevkov za vse vrste del. Kaj bi še morali narediti?

Prej je bilo vse na podlagi civilnih pogodb ali avtorskih pogodb, ki so bile še cenejše, vendar vseh del ni bilo mogoče opravljati na tej podlagi. Takoj ko so se zvišali prispevki na civilne pogodbe, se je vse preusmerilo v samozaposlitve in opažamo nenormalno število novih samostojnih podjetij, ki zelo pogosto nimajo nobene zveze s samozaposlitvijo, ampak gre za čisto redna delovna razmerja, pri katerih je samo vse breme preneseno na posameznika, tako breme plačevanja prispevkov za socialno varnost kot breme bolniških do 30 dni. Za delodajalce je ugodno, da vse to prenesejo na posameznika, ga tako tudi slabše plačajo in ga povsem onemogočijo, ker se s tistim plačilom preprosto ne more nikamor premakniti.

Ali opažate še kakšne druge nepravilnosti?

Inšpektorat v zadnjem času ugotavlja, da delodajalci sklepajo z delavci pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega, vendar jih ne prijavijo niti za polovični delovni čas, ampak morda le za 20 ur na mesec. In to je spet kršitev, saj se ve, da ti delavci delajo poln delovni čas ali še več, imajo pa nižjo plačo in zavarovanje za 20 ur.

Razliko delodajalec verjetno plača na roko?

Večinoma. Inšpektorat že dolgo opozarja delavce, naj bodo previdni, če jim nekdo plačuje na roko, ker je to eno prvih znamenj, da je nekaj hudo narobe. Zakaj bi ti delodajalec plačeval na roko, če je vse pošteno?

Pa ste zaradi takih primerov odprli postopke in izrekli kazni?

Ko ugotovimo, da je nekdo prijavljen za krajši delovni čas, moramo pridobiti dokaze, na primer evidence, koliko ur je delal. Če inšpektorji odkrijemo kakršnokoli anomalijo, delodajalcu najprej naložimo, naj jo odpravi, če vidimo, da ni nobenega posluha, ga kaznujemo.

Torej najprej opozarjate?

Zlasti pri tistih prekrških, kjer se vidi, da do kršitve ni prišlo zaradi naklepa, ampak zaradi nepoučenosti, in če delodajalec sodeluje, je naša prioriteta odprava nepravilnosti. V teh primerih ne kaznujemo oziroma uporabimo milejše ukrepe. Drugače je seveda, če imaš pred sabo delodajalca, o kakršnih sem govorila prej, ki izkorišča delavce. Inšpektorat je lani napisal za četrtino več kazni kot predlanskim. Na to nismo ponosni, toda drugače ni šlo, saj se je tako povečalo število konstantnih kršiteljev.

Kaj pa opažate pri študentskem delu po uvedbi višjih prispevkov?

Pri študentskem delu nismo opazili veliko kršitev. Dobili smo znamenja, da se delodajalci ne držijo najnižje cene, ki jo morajo plačati za študentsko uro, in to poskušajo na različne načine obiti, denimo, da mora študent za uro delati pol več časa. Toda prijav zaradi tega nismo dobili. Se pa dogaja, da študent ne dobi plačila, tako kot delavec ne dobi plače.

Avtor intervjuja: Lojze Javornik


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MANAGER
Manager
Manager Intervju: Najamejo zasebne hiše, vanje strpajo delavce...in ti postanejo sužnji 3

Glavna inšpektorica za delo Nataša Trček je v pogovoru opisala značilnosti slovenskega trga dela: kljub boljšim gospodarskim razmeram...

TOP JOB
Delodajalci
Delodajalci Zaposlim samostojnega podjetnika! 39

Delavec lahko kadarkoli zahteva sklenitev delovnega razmerja, poleg tega pa še poplačilo za nazaj (za pet let) za vse, kar bi mu...

TOP JOB
Delodajalci
Delodajalci Delovna reforma: ostreje nad espeje in brezposelne, dražja sporazumna odpoved 24

Stroški dela bodo tudi po tej mini delovni reformi ostali visoki, odpuščanje pa bo dražje

TOP JOB
Delodajalci
Delodajalci Kako učinkoviti so delovni inšpektorji in kdaj zastrižejo z ušesi 2

Delovni inšpektorji so lani kljub več kršitvam pobrali manj glob. Problematične delodajalce bi še hitreje predali Finančni upravi,...

TOP JOB
Delodajalci
Delodajalci Kaj letos preverjajo delovni inšpektorji

Katera področja delovnopravne zakonodaje bodo letos zanimala delovne inšpektorje in katera podjetja bodo še posebej pod nadzorom

FINANCE
Članki
Članki Je Snapchat povozila konkurenca, ker mu je v zelje skočil Instagram?

So delnice Snapa dober mesec dni po začetku borzne kotacije privlačna naložba ali pač ne? Vprašali smo analitike

FINANCE
Članki
Članki Pozor, inšpektorji: kaj jih bo še posebej zanimalo v poletnih dneh 1

Finančne inšpektorje boste med drugim lahko srečali na veselici, delovne pa na gradbišču