Tomaž Pandur bo z novim Faustom odpotoval tudi v Mehiko

Čas branja: 2 min
17.09.2015  09:57
Goethejev Faust v režiji Tomaža Pandurja je koprodukcija SNG Drama Ljubljana in Festivala Ljubljana. Premiera bo 21. septembra v Križankah, 16. in 17. oktobra bo Faust gostoval v Mehiki, 30. oktobra pa bo premiera še v SNG Drama Ljubljana.

Obveščaj me o novih člankih:  

10893139-10202021010807072-101447972-o

Razvpiti Tomaž Pandur se je spet soočil z enim največjih evropskih mitov. Čeprav Faustova zgodba temelji na srednjeveški legendi o človeku, ki je prodal dušo hudiču, govori o občutkih odtujenosti sodobnega človeka in o njegovi potrebi po razumevanju sebe in sveta v širšem kontekstu univerzuma.

V svoji novi različici Fausta Pandur preobraža to legendo v intelektualno in emocionalno atmosfero našega časa in gradi lastno poezijo in resnico. Ob večnem boju proti zlu poudari neskončno hrepenenje po vsem, kar nam je nedostopno ali nedosegljivo: po družini, ljubezni, mladosti, lepoti.

Z režiserjem sva se pogovarjala o brskanju po Faustovi psihi, gledališkem nomadstvu in novih projektih.

Kako to, da vas Faust še kar naprej vznemirja?

Zdi se mi, da to kar išče Faust, iščemo vsi mi. In to iskanje se nikoli ne konča. Niti v gledališču. Faust je res arhetipska zgodba o človeku, ki je prodal svojo dušo - in to le za trenutek občutenja neskončne sreče in izpolnitve. Dotika se vseh tem, ki me v gledališču še vznemirjajo. Fausta žene neskončno hrepenenje po vsem, kar nam je nedostopno ali nedosegljivo, tudi ljubezen, oblast in moč, in ki se v iskanju resnice bori sam proti svetu oziroma se svet bori proti njemu.

Zakaj ste za naslovno vlogo izbrali Igorja Samoborja ?

Ko sem začel razmišljati o ljubljanskem Faustu sem imel kot režiser najmanj dva odlična razloga. Dva igralca. Za vlogo Fausta in Mefista sem imel od vsega začetka v mislil Igorja Samoborja in Braneta Šturbeja. Igor Samobor, s katerim sodelujem prvič, je vznemirljiv igralec vrhunske miselne in emocionalne discipline, kar s pridom izkorišča v vlogi Henrika Fausta. Za Braneta Šturbeja pa sem že večkrat dejal, da me navdihuje s svojim neponovljivim algoritmom razmišljanja o teatru. Tako kot mene tudi njega najprej zanima misel, dinamična aktivna misel, ki jo v gledališču oblikuje s takšnim mojstrstvom, da z njim dobiva novi smisel, novo obliko. Sploh je celotna ljubljanska igralska zasedba Fausta vznemirljiva. Spet sodelujem s Polono Juh, ki me je osvojila že v Rihardih, z Brankom Jordanom, s katerim sva ustvarjala Nikolo Teslo, z Urošem Fuerstom, Barbaro Cerar ter s štirimi mladimi igralci, predstavniki nove generacije, ki šele prihaja.

V čem bo novi Faust drugačen od vaših prejšnjih?

Drugačen bo v toliko, kolikor se je spremenil svet in mi z njim v četrt stoletja, od mojega zadnjega slovenskega Fausta. Teater zmeraj odgovarja potrebam in duhu časa. Naš svet se je temeljito spremenil, spremenil se je sistem vrednot, naše zavedanje sveta, analogno je postalo digitalno, spremenil se je teater, spremenil sem se jaz. Spremenil se je Faust sam, čeprav njegovo stremljenje ostaja isto že tisočletja. Danes je Faust predvsem vznemirljiv diskurz o človeški odtujenosti in izpolnitvi. Sicer pa naj bi menda Goethe na smrtni postelji vdihnil »Mehr licht/Več luči!« Paradoksno, a še danes je to vse, kar potrebujemo.

Kaj vas je najbolj potegnilo vase v romanu Sto let samote, da zdaj v tujini pripravljate tudi to predstavo?

Sto let samote berem predvsem kot anatomijo melanholije, kot intelektualno avtobiografijo, kjer se čas vrti v krogu, in kjer iz oseb, dogodkov in krajev veje nekakšen biblijski dih - družinski eksodus Buendijev, junakov »zaprtih v samoto in ljubezen«, spominja na iskanje obljubljene dežele. Tudi na današnjo pretresljive tragedije eksodusa Sirijcev.

Kaj nomadstvo v teatru pomeni za režiserja?

Prisili te, kot je lepo povedal že Ivo Andrič, da si kot človek in umetnik »svojo svobodo ohraniš samo tako, da si ves čas buden, v vsakem trenutku na preži in na straži. Zdaj pa si predstavljate, kakšno življenje je to.« (smeh)



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MANAGER
Manager
Manager Samota je blagoslov 4

Za Heideggerja je tesnoba stanje, v katerem najbolje doumemo, kdo in kaj v resnici smo, kakšen je naš odnos do sebe, drugih in narave....

FINANCE
Članki
Članki Je Snapchat povozila konkurenca, ker mu je v zelje skočil Instagram?

So delnice Snapa dober mesec dni po začetku borzne kotacije privlačna naložba ali pač ne? Vprašali smo analitike

FINANCE
Članki
Članki Dobra novica: Evroposlanci podprli znižanje DDV za e-knjige in digitalne naročnine 1

Če bodo spremembo sredi meseca potrdile še države članice, e-knjige in digitalne naročnine ne bodo več obdavčene višje kot tiskane...

FINANCE
Članki
Članki Češki predsednik Zeman bi raje izgubil sredstva EU kot sprejel begunce 6

Iz višegrajskih članic so se burno odzvali na odločitev Sodišča EU, da zavrne njihovo tožbo proti evropskim begunskim kvotam; zdaj se...

FINANCE
Članki
Članki Pet prioritet EU: Da, Juncker napoveduje strožjo presojo kitajskih naložb 1

V današnjem govoru o stanju v Uniji je šef evropske komisije Jean-Claude Juncker predstavil vizijo prihodnosti EU, v njej pa - kot smo...

FINANCE
Članki
Članki Kaj predlaga Juncker v svojem, šestem scenariju za prihodnost EU 3

Ta je utemeljen na treh vrednotah - svobodi, enakosti in vladavini prava, v njem pa je Juncker nanizal vrsto reformnih predlogov, med...

PRO
Članki
Članki Videoklic postaja zlati standard podpornih storitev

Podjetja se vse bolj zavedajo, da tehnologija videoklica postaja nuja pri zagotavljanju podpore strankam