Vojaški obveščevalci: Ni podatkov, da bi bile države zaradi prodaje telekomov bolj ranljive

Čas branja: 2 min
23.03.2015  13:01  Dopolnjeno: 23.03.2015 13:32
Ministrstvo za obrambo je objavilo nov dokument, ki naj bi dokazoval, da minister Veber ni zlorabil pooblastil - a po našem mnenju dokazal zgolj, da se politika nima kaj vmešavati v prodajo

Obveščaj me o novih člankih:  

"V tujih in slovenskih medijih se pojavljajo informacije o privatizaciji oziroma načrtovani prodaji Telekoma Slovenije tujemu lastniku. Pri tem na OVS ocenjujemo, da bi lahko ob določenih pogojih prišlo do (razkritja tajnih podatkov; prečrtano, op. p.) nepooblaščenim osebam oziroma podatkov občutljive narave tistih državnih organov, ki koristijo telekomunikacijske storitve Telekoma Slovenije," v uvodu dokumenta - datum je zakrit, prav tako pošiljatelj dokumenta, predvidevamo pa, da gre za direktorja vojaške obveščevalne službe Gorazda Rednaka - piše OVS.

Nadaljuje, da večina telekomunikacijske infrastrukture, ki jo uporabljajo državni organi, temelji na Telekomovih storitvah. "Ob morebitnem primeru prodaje Telekoma tujemu partnerju, bi se lažje ustvarili pogoji, ki bi lahko kompromitirali oziroma varnostno ogrožali aktivnosti ne samo dela OVS temveč tudi drugih organov, ekot in posameznikov znotraj sistema obrambnega ministrstva in Slovenske vojske".

Kaj je za vojaške obveščevalce nacionalni interes - in kako ga utemeljujejo

"Na podlagi tega ocenjujemo, da je v obrambnem interesu, da kritična infrastruktura ostane v slovenskih rokah. V kolikor bi ob prodaji Telekoma Slovenije lastnik postalo tuje podjetje oziroma tuja pravna oseba, ocenjujemo, da je smiselno preučiti možnost prenosa vsaj kritične komunikacijske infrastrukture na drugo telekomunikacijsko podjetje, ki je v slovenskih rokah. Še vedno pa bo lahko ob primeru prodaje in izvajanje posebnih oblik pridobivanja podatkov nad telekomunikacijskimi priključki, ki se upravljajo v okviru Telekoma, izpostavljenost tajnih in občutljivih podatkov ostala velika."

In nadaljuje: "Poleg tveganja razkrivanja posebnih ukrepov, ki jih izvajamo OVS, je nacionalno-varnostni problem Slovenije predvsem v nevarnosti, da bi morebitni kupec zaradi zmanjševanja stroškov začel deliti funkcionalnost v topologiji svojega omrežja na več držav. Nacionalno varnostno je velik problem okoliščina, ko operater zaradi poslovnih razlogov spelje v sosednjo državo in le-tej omogoči pasivno spremljanje prometa, vključno s prometom vlade sosednje države. Pasivno spremljanje komunikacij je ena od temeljnih nalog obveščevalnih služb. Primer prenosa prometa v tujino v Sloveniji že imamo z operaterjem mobilne telefonije, ko so funkcionalnosti enega operaterja razdeljene med Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo. To pomeni, da gre ves notranje slovenski promet določenih storitev v Avstrijo, Hrvaško in nazaj. Enako lahko pričakujemo, da se bo tržno ravnal tudi morebitni novi lastnik Telekoma."

Ampak...

Tudi Rednak pa priznava: "Kljub navedenemu je dejstvo, da domači lastnik ne pomeni vedno tudi večje nacionalne varnosti." In nadaljuje: "To lahko utemeljimo s tem, da Telekom Slovenije danes usmerja glavni internetni promet preko Frankfurta, čeprav bi lahko promet na Balkan ali v Azijo usmerjal prek Hrvaške. Na mestu je vprašanje, ali ni ravno usmerjanje internetnega prometa prek Nemčije tudi omogočilo velike prodore najbolj izpostavljenemu kupcu Telekoma na Balkan in v sosednje države Slovenije."

"Večjo nacionalno varnost bi TS zagotavljal z usmerjanjem prometa, ki bi šel po krajših poteh," dodaja poročilo.

"Zaradi zgoraj navedenih dilem menimo, da je smiselno, da se v zvezi s predmetno problematiko pridobi mnenje tudi drugih organov, ki koristijo storitve predmetnega operaterja. Hkrati predlagamo, da se v zvezi s to temo sestanejo predstavniki MNZ, Sove, MORS ter predsednikom (predsednik?, op. p.) Vlade Republike Slovenije".

In še komentar: "V S1 trenutno ne razpolagamo s podatki o morebitnih (škodljivih) vplivih na varnostno področje pri prodajah telekomunikacijskih podjetij v tujini. Glede na zgoraj napisana mnenja, ki se v določenih segmentih precej razlikujejo, predlagamo nadaljnje usklajevanje vsebine dokumenta. Strinjamo se s predlogom, ki je podan v zadnjem stavku besedila - sestanek predstavnikov MNZ, Sova, MORS in vlade RS, saj se nam zdi ključno, da se v zvezi z navedeno tematiko izjasnijo še drugi ključni akterji v državi, ki bi lahko v zvezi s tem kaj povedali oziroma bi imeli bolj jasno mnenje o tem, kako ohraniti nacionalne interese kljub prodaji (pri tem je v bistvu zelo vseeno, ali je lastnik domač ali tuj)".

Komentar Financ o tem dokumentu lahko preberete v članku Bo Veber toliko časa pretepal kable, da bodo ti vse priznali?.



Preberite tudi:

23.03.2015

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Bo Telekom prej prodan ali našel dovolj novih prihodkov? 8

Verjetnost za prodajo Telekoma Slovenije skladu Cinven raste, pravijo naši viri.

FINANCE
Članki
Članki Alarm: ne le Simobilu, prihodki upadajo tudi Telekomu 13

Neuradno: prihodki Telekoma Slovenije so v prvem četrtletju letos glede na isto lansko obdobje upadli.

FINANCE
Članki
Članki Dividenda Telekoma: skoraj devetodstotni donos 1

Vse manj telekomunikacijskih podjetij v lasti evropskih držav

FINANCE
Članki
Članki Država snuje alternative za Telekom 2

Če ostane državen, bo Telekom kotiral v tujini?

FINANCE
Članki
Članki Bruselj bo še bolj bedel nad telekomunikacijskimi posli

A pri nas po privatizaciji Telekoma Slovenije ne bo manj ponudnikov

FINANCE
Članki
Članki Telekom Slovenije z novimi rezervacijami 1

Telekom Slovenije bo v četrtek objavil lanske poslovne rezultate, ki pa so zaradi izrednih dogodkov po neuradnih informacijah precej...

OGLAS
FINANCE
Brezplačni vodnik korak-po-korak: kako trgovati s cenami delnic

Kadar vlagatelj upošteva računovodske izkaze družbe, ponavadi upošteva tri dejavnike. To so čisti dobiček na delnico (dobiček na...