9 nasvetov, kako poslovati v medijskem svetu

Čas branja: 2 min
24.02.2015  08:50
Dvigovanje uteži med tekom

Leta 2008 je življenje bilo razmeroma mirno. Kriza se v Sloveniji še ni začela, v mojem poslu, ki je tedaj v pretežni meri bil časopisni, je še vse bilo lepo. Veliko oglasov, papir se je bral, kupoval, dobra zgodba, novinarsko pametno obdelana, primerno zapakirana - to se je prodajalo. Tako kot event menedžment je tudi internet bil dodatni vir zaslužka, tako oglaševalsko kot tudi pri prodaji vsebin, časopisov, denarja še ni odžiral - nasprotno, prodajo časopisov je tedaj celo pospeševal, vsaj v podjetju, ki ga vodim, je bilo tako.

Danes. Danes je vse drugače. Kriza je stisnila Slovenijo v kot. Pomanjkanje denarja, tako za oglase kot tudi nakup časopisnih vsebin, je tehnološke spremembe oziroma spremembe navad naših kupcev hudo pospešilo. Po sedmih letih se Slovenija nekako pobira iz kriza, a konkurenca, ki je zaradi tehnoloških sprememb oziroma interneta postala globalna, tako pri prodaji oglasov kot tudi vsebin, je biznis, s katerim se ukvarja Časnik Finance, povsem spremenila. In to na bolje.

Kako danes v poslu, ki je poln disrupcij in ki se izjemno hitro spreminja, normalno poslovati? Kako podjetje, ki je nekoč bilo v dobršni meri časopisno, spremeniti v komunikacijsko stičišče, ki prodajalce povezuje s kupci? Katere so tiste medijske oziroma vsebinske platforme, ki prinašajo denar, s katerimi zadovoljiš lastnike, kupce, zaposlene, državo in hkrati opravljati tudi družbeno koristno poslanstvo, ki je tudi danes izjemno pomemben del medijskega biznisa ...?

Medijska transformacija je napet film. Vsak dan nekaj novega. Tudi razdiralnega, a hkrati izzivalnega.

1.

Danes ne prodajamo časopisov. Prodajamo vsebine na katerem koli mediju že. Internetu. Papirju. Na dogodku. Kjerkoli.

2.

Danes ne prodajamo oglasov. Prodajamo povezovanje med kupci in prodajalci. S papirnim, internetnim in fizičnim druženjem.

3.

Danes je vse povezano. Dogodek, ogromno jih pripravljamo, je povezan s časopisom, revijo, časopis z internetom, našim kupcem storitve ponujamo tako doma kot po svetu.

4.

Velik ego, ki je bil obilen sestavni del medijskega biznisa, je danes manjši, kupec je še večji kralj. Pri tem imam v mislih tako občinstvo kot tudi oglaševalce, sponzorje, vse.

5.

Kitajski zid med novinarji in oglaševalci je še vedno trden, tak mora biti - če ni, si na cedilu pustil svoje občinstvo, brez njega ne moreš živeti.

6.

V medijskem podjetju, ki se zaradi vsega tega nenehno spreminja, si moraš tako rekoč »vsak dan« izmisliti kako novo in napredno storitev. Medijski direktor je danes razvojnik, torej marketingaš oziroma tržnik. In potem prodajalec. Vse to je v bistvu eno in isto.

7.

Ustvari ogromno novih produktov in storitev, a dokler jih na trgu ne preizkusi, ne ve, ali bodo prodajno in dobičkovno uspešni. Ni pravil, zaradi izjemne kompleksnsti medijskega sveta lahko danes še manj predvidiš kot nekoč. Poslovni načrt? Raziskava trga? Seveda. Moraš narediti domačo nalogo, a pri tem veš, da ti vse to ne pomaga kaj dosti, kajti vse se prehitro spreminja.

8.

Samo eno je jasno. Biti moraš razvojno domiseln, vsako novo stvar moraš preizkusiti na trgu, vanjo moraš verjeti, in na trg jo moraš spraviti z izjemno nizkimi stroški. Razvojnega razkošja ni več, vso medijsko poslovno življenje mora biti prežeto z eno samo vitkostjo. Ne gre drugače.

9.

Od petih projektov uspe eden. A ta je dober. Prinaša denar. Nagrada je velika - uspelo je. Če se vsaj enkrat na teden ne zbudiš z milijo, kaj novega boš naredil, kako boš to razvil in prodal, te kmalu ne bo več.

Zelo malo ljudi razume, kaj dandanes pravzaprav delam. V šali lahko povem, da tudi samega sebe kdaj težko razumem in spremljam. Hkrati sem zaskrbljen in nadvse vesel. Nekaj gre in vsak dan se nekaj novega rodi. Konkurentov je ogromno, po vsem svetu so. Nekoč jih je recimo bilo deset, danes v medijsko-povezovalnem svetu vse tekmuje z vsem. Nekoč si najprej tekel in potem dvigoval uteži. Danes uteži dviguješ med tekom.

Peter Frankl je član programskega sveta 20. SMK, ki bo 26. in 27. maja v Portorožu.

tek-lift.1424439389.jpg.c.600px.jpg

FINANCE
Članki
Članki Socialistični duh v bruseljski četrti 1

Na Rue d'Alliance na številki tri je živel Moses Hess, socialist, novinar po poklicu. Kot Marx in Engels je pisal za Rheinische Zeitung,...

FINANCE
Članki
Članki Kako naj ustavim očeta, ki mi krade iz podjetja? 4

»Kaj naj naredim?« me je spraševal Janez. »V bistvu krade! Naj ga prijavim policiji? Lastnega očeta?«

FINANCE
Članki
Članki Kdo je mož, ki je fotkal kraljico in princeso

... in omogočil bliskovito kariero brazilske lepotice Gisele Bündchen. Legenda modne fotografije Mario Testino trdi, da ni ključ do...

FINANCE
Članki
Članki (foto) Dejan Zavec znova svetovni prvak 8

Dejan Zavec v Mariboru osvojil šampionski pas verzije WBF, premagal je Belgijca Sašo Jengoiana

FINANCE
Članki
Članki Zakaj je zgodovina tako slaba učiteljica 24

Edina država, za katero se zdi, da je zgodovino vzela resno, so ZDA. Boleča izkušnja iz velike depresije v tridesetih letih prejšnjega...

FINANCE
Članki
Članki Majhenič: Prvi izsledki potrjujejo, da smo pri Bratuškovi našli, kar smo iskali 12

Šef NPU o preiskavah domnevnih nepravilnosti pri imenovanju bivše premierke Alenke Bratušek za kandidatko za evropsko komisarko

FINANCE
Članki
Članki Na tankem ledu ali zakaj se življenje Inuitov obrača na glavo

Kulturo, temelječo na lovu, krvnem sorodstvu in boju za obstanek, je zamenjala praznina življenja v socialnih stanovanjih, ob...

PRO
Članki
Članki Izgorelost kot sindrom kroničnega stresa

Kdaj lahko govorimo o sindromu izgorelosti in kdaj o delovni izčrpanosti ter zakaj menedžerji na delo hodijo bolni?