Čas branja: 2 min
19.02.2015  22:30

Obveščaj me o novih člankih:  

Božidar Jezernik:

Mesto brez spomina

mesto-brez-spomina-xx.1424373896.jpg.n.600px.jpg

Kateri je najstarejši še stoječi javni spomenik v Ljubljani? Kakšne namene je imel Primož Trubar: ustvariti slovenski narod ali ponemčiti slovensko ljudstvo? Je bil Jurij Vega španski plemič? Je Ljubljana slovensko narodno središče zaradi geografije ali zaradi politike? Kako je mogoče, da slovensko mesto ne prenese pogleda na največjo umetnino izpod rok slovenskega umetnika? Na ta in še mnoga druga vprašanja opozarja ter odgovarja knjiga Mesto brez spomina. Iz poglavja v poglavje obnavljamo obdobja slovenske zgodovine in jih opazujemo s kulturnega, političnega in gospodarskega vidika. Skozi kronološki pregled idej, snovanja, projektiranja in postavljanja spomenikov posameznikom, ki so v določenih obdobjih iz različnih razlogov bili dovolj pomembni, spoznavamo, kako se pravzaprav piše zgodovina oziroma ustvarja preteklost. V knjigi je objavljenih 245 razglednic in fotografij.

Božidar Jezernik (1951), slovenski znanstvenik, je redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo. V letih 1988-1992 in 1998-2003 je bil predstojnik oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani, v letih 2003-2007 pa njen dekan. Samostojno je izdal več kot 20 knjig. Za knjigo Kava je leta 2014 prejel mednarodno nagrado za kulinarično literaturo Gourmand.

Založba Modrijan

Tomaž Šalamun:

Orgije

orgije-xx.1424373895.jpg.n.600px.jpg

Ta zbirka bo v razkošnem opusu mednarodno najbolj vplivnega slovenskega pesnika vseh časov ostala zapisana kot ena njegovih mojstrovin. Tomaž Šalamun s svojo poezijo odstira tančice in pušča k samemu izvoru pesniškega ustvarjanja. Jezik, tako kot vesolje ob svojem nastanku, je namreč ena sama orgija in Šalamunovi verzi - še zlasti v zadnjih dveh desetletjih - so hkrati akterji in priče geneze kozmosa. Na začetku, pravi teorija velikega poka, se je prostor raztezal z nepredstavljivo dinamiko. Tudi v Orgijah so hitrosti jezika precejšnje, glasovi jasni, magma eruptivna. Obenem so prisotni ostri ritmi in močni obrisi zgodb. Pesmi kot planeti dobivajo svoje obrise pred našimi očmi, postajajo prepoznavne, domače, presunljivo poseljene z življenjem.

Pesnik Tomaž Šalamun (1941-2014), ki se je proslavil z antologijsko pesniško knjigo Poker (1966), predstavlja mejnik v slovenski poeziji, nekateri pa ga imajo tudi za enega temeljnih stebrov slovenskega modernizma. V šestdesetih letih je sodeloval pri vseh pomembnejših avantgardnih projektih, povezan pa je bil tudi z legendarno skupino OHO. Je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev. Poleg številnih objav v različnih tujejezičnih revijah so njegove knjige prevedene v 18 jezikov. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada (1973), Jenkovo nagrado (1988) in leta 1999 veliko Prešernovo nagrado. Bil je izredni član SAZU in dobitnik več mednarodnih pesniških nagrad.

Založba Beletrina, spremna beseda Aleš Debeljak

Ilija Trojanow:

Zbiralec svetov

naslovnica-knjiga-zbiralec-svetov-copy.1424373898.jpg.n.600px.jpg

Ilija Trojanow z naslovom biografskega romana Zbiralec svetov ni poimenoval le človeka, ki ga v njem portretira, Richarda Francisa Burtona, temveč tudi sebe. Avtor je namreč sedem let potoval po postojankah Burtonovega življenja, da bi ga upodobil čim bolj verodostojno. Raziskovalec, prevajalec, pisatelj, vojaški častnik, etnolog, lingvist in diplomat Burton je zagotovo ena najbolj ekscentričnih figur 19. stoletja, kar je v romanu ilustrativno prikazano prek opisovanja njegovih potovanj po britanski Indiji, Arabiji in vzhodni Afriki. V prvem delu romana zgodbo sestavljajo Burtonovi dnevniki in pripovedi njegovega indijskega sluge Naukarama, v drugem delu, ki opisuje obdobje v Arabiji, Burtonovo potovanje spremljamo prek prepisov posvetovanj osmansko-arabskih veljakov, v tretjem, vzhodnoafriškem delu, pa Burtonovo ekspedicijo pojasnjuje nekdanji suženj Sidi. Roman Zbiralec svetov ni tradicionalna biografija britanskega kolonialnega častnika, čigar potovanja so bila že mnogokrat opisana v knjigah in prikazana v filmih, temveč izjemno literarno delo, oprto na biografijo raziskovalca, ki je svoje življenje posvetil razumevanju svetov, drugačnih od svojega.

Ilija Trojanow, rojen leta 1965 v Sofiji, je leta 1971 s starši emigriral v Nemčijo, leta 1972 pa se je družina preselila v Kenijo, kjer je oče dobil službo kot inženir. Ilija je po štirih letih osnovnega šolanja v Nemčiji do leta 1984 živel v Nairobiju, kjer je maturiral. Potem je v Münchnu študiral pravo in etnologijo. Nase je opozoril leta 2006 z romanom Zbiralec svetov. Živel in delal je na različnih koncih sveta, za zdaj se je ustalil na Dunaju.

Založba Beletrina, prevedel Brane Čop



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Socialistični duh v bruseljski četrti 1

Na Rue d'Alliance na številki tri je živel Moses Hess, socialist, novinar po poklicu. Kot Marx in Engels je pisal za Rheinische Zeitung,...

FINANCE
Članki
Članki Kdo je mož, ki je fotkal kraljico in princeso

... in omogočil bliskovito kariero brazilske lepotice Gisele Bündchen. Legenda modne fotografije Mario Testino trdi, da ni ključ do...

FINANCE
Članki
Članki (foto) Dejan Zavec znova svetovni prvak 8

Dejan Zavec v Mariboru osvojil šampionski pas verzije WBF, premagal je Belgijca Sašo Jengoiana

FINANCE
Članki
Članki Zakaj je zgodovina tako slaba učiteljica 24

Edina država, za katero se zdi, da je zgodovino vzela resno, so ZDA. Boleča izkušnja iz velike depresije v tridesetih letih prejšnjega...

FINANCE
Članki
Članki Kako naj ustavim očeta, ki mi krade iz podjetja? 4

»Kaj naj naredim?« me je spraševal Janez. »V bistvu krade! Naj ga prijavim policiji? Lastnega očeta?«

FINANCE
Članki
MANAGER
Manager
Manager Zakonski brodolomi Elona Muska

Od 1. januarja 2015 je sloviti ustanovitelj Tesla Motors znova samski. Njegovi dve nekdanji ženi pravita, da doma zaradi obsedenosti s...

PRO
Članki
Članki Izgorelost kot sindrom kroničnega stresa

Kdaj lahko govorimo o sindromu izgorelosti in kdaj o delovni izčrpanosti ter zakaj menedžerji na delo hodijo bolni?