Čas branja: 6 min
16.10.2014  22:30  Dopolnjeno: 16.08.2015 17:57
Kompleks belo-črnih levo-desnih medijskih refleksov je glavna ovira, ki preprečuje Sloveniji prehod v neko normalno, odprto in moderno družbo.

Naš pes je en tak liberalni divjak. Če ga peljem okrog na povodcu, me vleče kot traktor. Če je spuščen, križari sem ter tja na varni razdalji in veselo maha s svojim prinašalskim repom kot pionirček z zastavico. Zadnjič smo ga peljali v šolo, da se nauči spodobno hoditi privezan. Pravzaprav je preprosto. Stokrat je treba ponoviti vajo »na levo stran, k nogi, priden, piškotek«.

Vajo so izumili pred 40 leti na Dolančevi fakulteti. Objekti drila so bili študentje novinarstva. Prispevek o novih dosežkih delovnega ljudstva? Piškotek. Štipendija. Vedro gnojnice po razrednem sovražniku? Piškotek. Redna zaposlitev. Članek o gnilem kapitalizmu? Piškotek. Dopisništvo v tujini. Lepa naslovnica z Brozom in pionirčki? Piškotek. Napredovanje. Pretresljiv esej o partizanskih junaštvih? Piškotek. Družbeno stanovanje.

Sistem je deloval tako dobro, da je bila palica redko potrebna. In utekel se je tako globoko, da se kar ne more nehati vrteti, čeprav že 25 let nima več pravega raison d'etre. Tiste hrane ni več na mizi že 25 let, ampak Pavlovov pes se še kar slini vsakič, ko pozvoni zvonček. Psihologi to imenujemo funkcionalna avtonomija motivov. Vedenje, ki je bilo najprej sredstvo za doseganje nekega cilja, počasi postane cilj sam zase.

Kompleks belo-črnih levo-desnih medijskih refleksov je glavna ovira, ki preprečuje Sloveniji prehod v neko normalno, odprto in moderno družbo.

Naj vam dam primer. Zobe si umivate zaradi preprečevanja kariesa. Ampak kar nenadoma si ne morete več predstavljati, da bi šli zjutraj od doma z neumitimi zobmi. Tudi če bi nekdo dokazal, da je to pravzaprav škodljivo. Psa zjutraj peljete na sprehod, ker biologija zahteva svoje. In potem si ne morete več predstavljati jutra brez potepa z mrcino. Najprej vsak dan vzklikate socializmu in partiji, pa zmerjate kapitalizem in notranje in zunanje sovražnike, ker to prinese štipendijo, službo, plačo, kariero, družbeno stanovanje, večje družbeno stanovanje, mogoče celo hiško v Murglah. Ampak čez čas dan kar nenadoma ni več pravi, če ne zlijete vsaj malo gnojnice po desnici, kapitalizmu ali ZDA. Ali če ne oglašujete vsaj delčka nekega novega pravičnega družbenega reda iz dežele Nije. Čeprav tega od vas nihče več ne zahteva.

Nesramen sem, ker sem besen. Bruseljska blamaža Alenke Bratušek je neposredna posledica tega, da slovenski mediji za domače potrebe kar ne morejo, ne znajo ali ne upajo nehati presti nekega ideološkega pajčolana, navidezne realnosti, maye v preteklost zagledanih konstruktov. Slovenija je zgodba o uspehu, gradualizem je neskončno premetenejši model tranzicije od šokterapije, Jože Mencinger je velik ekonomist, skoraj nobelovec, kapitalizem je gnil, liberalizem spravlja ljudi v revščino, država je lahko dober lastnik podjetij, privatizacija je izdaja, slovenski tranzicijski menedžerji, old boys, so jagodni izbor svetovne menedžerske scene, tuje naložbe iz nas delajo hlapce, država mora poskrbeti za vse in za vsakogar, boljši družbeni red je takoj za vogalom in izumili ga bomo (spet) v Sloveniji. In seveda, Janša je razredni sovražnik in kot tak skoraj gotovo tudi zlikovec, zato se ni treba posebej truditi z dokazovanjem njegove krivde. In da, Bratuškova je sposobna voditeljica, ki je umirila razmere in odgnala trojko. In tako naprej.

Posledično se na tej medijski sceni in v tej »civilni družbi« avtomatično generira vtis, da so vsi posamezniki leve provenience nekakšni intelektualci, strokovnjaki, kompetentne avtoritete. Še posebej, če se pridejo redno zaklinjat na plemenske rituale v Dražgoše, Stožice, na Osankarico. Da se ve, da so za vedno z nami in proti izdajalcem, da so vedno ščitili pleme, njegove interese in vse njegove zaslužne ude. Potem je za naše medijske potrebe vsakdo dovolj lev, širok, solidaren in kompetenten, tudi če gre za takega fail kapitalista, kot je Janković. Po drugi strani pa v tej medijski pokrajini tisti z desnega pola avtomatično postanejo »kr neki« vaški tepčki, rovtarji, zadrgnjenci in zahojenci, če že ne latentni psihopati in diktatorji. Tako se je v zadnji predsedniški kampanji v ozadju vseh zapisov in predstavitev »dominantnih medijev« skrivala implicitna predpostavka, da Milan Zver kot nekdo, ki samo govori in je celo življenje v politiki, nima kompetenc za resno funkcijo. Čakajte, Borut Pahor je pa, kaj že?

V tem vsenavzočem Weltanschauung znucanih artefaktov iz muzeja idej, ki jim je že davno potekel rok uporabe, seveda nihče niti ne pomisli, da bi bil desno. Združenja delodajalcev, denimo, povsod v razvitem svetu naravno podpirajo desni del političnega spektra, ker vedo, da se zavzema za ukrepe, ki koristijo razvoju in gospodarski rasti. Pri nas pa GZS kar naprej jamra o nekih reformah, nikoli pa si pred volitvami ne upa odkrito podpreti strank, ki bi te reforme lahko dejansko izvedle, ki jih imajo v svojih programih. Razglaša neko »kao« politično nevtralnost in se ne more izviti iz kokona časov, ko je bila podružnica LDS in Foruma 21. Podobno velja za Združenje Manager. Tudi novoustanovljeni Klub slovenskih podjetnikov je razglasil politično nevtralnost, apolitičnost. In še peterokrako si je izbral za logo. Lepo. Ko bo apolitičnost razglasila še druga stran, naši sindikati, se pa spet javite. Jamnikovega Združenja članov nadzornih svetov raje sploh ne omenjam, ker bo itak do zadnjega bastion gradualističnega statusa quo. Lepo vas prosim, kdo pa bo podprl desni pol političnih idej, če ne našteti?

Kompleks belo-črnih levo-desnih medijskih refleksov je glavna ovira, ki preprečuje Sloveniji prehod v neko normalno, odprto in moderno družbo. Manipulira volitve, ki nam vedno znova prinesejo oblast, lokalno in državno, ki ni sposobna storiti ničesar dolgoročno koristnega. Na površje napla­vlja bizarne, zgrešene ideje, programe, ukrepe in, seveda, osebe. Kar na mednarodni sceni zadnja leta pelje od blamaže do blamaže. Normalnega Slovenca bo po svetu počasi sram. Bili smo vzor socializma, nekaj časa vzor tranzicije, a že 20 let pospešeno postajamo banana republika, joke. Počasi bomo še hvaležni, če tuji sogovornik ne bo vedel, kje in kaj je Slovenija, ali nas bo zamenjal za Slovaško.

Kariera medijske podobe Alenke Bratušek je bila zgolj klimaks glorificiranja česarkoli, le da je ne-kapitalistično, ne-desno, ne-Janša. Ne, nisem se zatipkal. Če se boste potru­dili in brez predsodkov analizirali potek dogodkov, boste uvideli, da kariere ni delala Bratuškova, ampak njen medijski lik. V vseh fazah je bil fabriciran tako učinkovito, da je na koncu sirota še sama začela verjeti, da je res Alenka Bratušek.

Ne, Bratuškova ni sposobna voditeljica, spretna pogajalka, kompetentna finančnica. Če smo jo lahko prečitali v Financah (Ali je pilot v letalu?), bi jo lahko tudi drugi. V Bruselj nismo poslali vrhunske profesionalke, komisarskega materiala, ampak nekaj mehkega, neužitnega, ki je tam priletelo v ventilator in zapacalo celo državo. Zaboga, še v svoji odstopni izjavi Junckerju je v štirih stavkih izpustila tri vejice. V slovenščini!

Seveda so bile nekatere bruseljske karte proti Bratuškovi, a imela je tudi veliko pomembne podpore. Če bi v Bruselj res prišla Alenka Bratušek, kakršno sta nam slikala na primer Igor Bergant ali Tanja Starič, bi izpit z lahkoto izdelala. Če bi bila sposobna hearing oddelati vsaj približno na ravni, do fiaska niti slučajno ne bi prišlo. In še medklic Romanu Jakiču, ki meni, da je bila Bratuškova v Bruslju žrtev organiziranega pogroma. Si mogoče zdaj lahko vsaj približno predstavljate, kako se na ljubljanski sceni počuti Janša, pod vsakodnevno baražo podobnih pogromov v režiji vaše tovarišije?

Bergant, Starič, druščina, dobro jutro. Pred dobrim letom je bil vaš kolega na TV Slovenija suspendiran, ker je povedal, da Bratuškova v svojem govoru v Mariboru ni povedala nič. Takrat neke velike zaskrbljenosti glede kratenja novinarske svobode niste pokazali. Je mogoče zdaj, ko je njeno vsebinsko praznost uradno potrdila tudi Evropa, trenutek za katarzo? Boste na odgovornost pozvali odgovorno urednico, ki je odgovorna za tisto? In še pomembneje, boste končno odložili rožnata očala in pogledali svet v njegovih pravih barvah? Je mogoče bruseljska blamaža Bratuškove priložnost, da postanete neodvisna, nepri­stranska in neobrzdana četrta veja oblasti in se resno lotite resnih zgodb?

Nekaj namigov:

  • Lotite se denimo monstruozne vloge države v našem gospodarstvu. Slovenija je edina država v EU, verjetno tudi na svetu, kjer so vsa podjetja iz prve borzne kotacije pod državno lastniško kontrolo in lahko politika kadarkoli zamenja uprave v kateremkoli od njih, če odmislimo začasen zaplet v zvezi z ZPre. Ni to fascinantna zgodba? Edini na svetu.
  • Lahko tudi raziščete, zakaj najpomembnejši slovenski dnevniki, še danes, leta 2014, niso dobili dostojnih lastnikov iz medijske industrije, ampak so še kar pod komando nekih tranzicijsko tajkunskih konglomeratov, čeprav ti nimajo pojma o medijskem poslu, poleg tega pa so že kakih pet let tudi insolventni in bi že zdavnaj morali razprodati naložbe. Meni se to vsekakor zdi skrajno povedna zgodba, vredna razis­kovanja in pisanja.
  • Obdelave je vredna tudi zgodba o tem, kako slovenska javnost kot čisto normalno sprejema dejstvo, da je zdaj, leta 2014, naš predsednik član centralnega komiteja komunistične partije iz prejšnjega nedemokratičnega režima, da je eden naših najvplivnejših politikov, če ne najvplivnejši, še po 25 letih nekdanji predsednik tega CK in da sta, kako primerno, za šefa protikorupcijske komisije letos nastavila kar nekega nekdanjega občinskega partijskega sekretarja. In da v trenutku, ko o prejšnjem režimu nekdo izreče, da je bil nedemokratičen ali totalitaren, vsaj polovica javnosti nejevoljno zastriže z ušesi. Ni taka bizarnost, nepredstavljiva v normalni Evropi, prvovrsten subjekt za analizo ali vsaj kakšno satiro?
  • Pa zgodba sodstva. Je tretja veja oblasti res območje, kjer se javna kritika ne spodobi, ker pomeni napad na pravno državo, ali pa si tudi, in celo predvsem to področje, zasluži intenziven fokus in kritiko? Slovensko sodstvo se že leta uvršča nizko na mednarodnih lestvicah učinkovitosti, še posebej stroškovne učinkovitosti. Je ta neučinkovitost namerna posledica načrta, da brezzobi aparat pregona ni mogel preprečiti nezakonitega grabljenja premoženja v procesih netransparentne in namerno pristranske privatizacije? Seveda od omrežja, ki je na začetku tega procesa stalo na pozicijah moči in vpliva? In s teh položajev še vedno brezkompromisno brani status quo, tudi skozi vaša usta. Je naključje ali posledica istega scenarija dejstvo, da je predsednik vrhovnega sodišča sodnik nekdanjega sistema? In to ne kakšen humanist ali oporečnik, ampak član partije in oseba zaupanja prejšnjega režima, ki je opravljala tudi zadeve, povezane z državno varnostjo in političnimi policijami?

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Blaž Vodopivec je doktor psihologije in finančnik z 20-letnimi izkušnjami v upravah in nadzornih svetih družb.

Preberite tudi:

08.01.2015

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
FINANCE
Članki
Članki Lulček kot Triglav in ego kot Kilimandžaro 4

Ne razumem, zakaj se pametna človeka Bojan Požar in Martin Odlazek ne znata pragmatično zmeniti.

MANAGER
Manager
Manager Fotograf iz Mengša, ki je predaval menedžerjem Googla

Jošt Franko (22) je dokumentarni fotograf, čigar dela - išče drugačne, obrobne zgodbe, kot so kmetovalci v Gazi - objavljajo medijske...

FINANCE
Članki
Članki Življenje malega Alija 54

Zgodba o beguncih je v resnici pripoved o ekonomskih emigrantih in medijskih spinih. Razgalja šokantno manipulacijo, ki se ne bo dobro...

FINANCE
Članki
Članki Shizofrenična percepcija »tujega«

Ali ste kdaj koga v Sloveniji slišali reči »ne« projektu gradnje novega proizvodnega obrata (greenfield naložba) s tujim kapitalom, ki...

FINANCE
Članki
Članki Dnevi bančnikov - guvernerjev govor 4

'In čeprav je po bitki vsak lahko general, je vendarle jasno, da bi Banka Slovenije leta 2007 morala temeljito prevetriti svoje zaposlene...

FINANCE
Članki
Članki Cena nepravne države 39

Živeli bomo v državi, kjer policija svoje naloge opravlja zakonito, a na temelju sodnih odredb, ki tega istega standarda ne morejo...

PRO
Članki
Članki Kako bo prihodnost Porscheja drugačna, a hkrati enaka

"Ko pride čas, da razmisliš o poti, ki si jo ubral, boš vesel, da si izbral pravo vozilo." Ferry Porsche