Čas branja: 2 min
14.10.2014  22:30
Posledice se najbolj očitno kažejo v vzdržnosti pokojninskega in zdrav­stve­nega sistema
Zaradi nizke rodnosti slabše živimo

V Sloveniji je rodnost tako nizka, da znižuje življenjsko raven prebivalstva, kaže globalna študija, opravljena v 40 državah. Optimalna raven rodnosti bi bila okrog 1,8 otroka na žensko, a je v zadnjih 25 letih zgolj 1,6, pojasnjuje soavtor raziskave Jože Sambt z ljubljanske ekonomske fakultete.

druzina-hisa1-th.1413314820.jpg.o.600px.jpg
Na eni strani je v Sloveniji vse manj žensk, ki bi rojevale, na drugi strani pa povojna babyboomovska generacija prestopa s trga dela v upokojitev.

Strokovnjaki opozarjajo, da staranje prebivalstva negativno vpliva na javne finance in standard življenja. Nizka rodnost namreč povečuje državne izdatke, še nižja rodnost (med 1,2 in 1,6 otroka na žensko) pa celo slabša življenjski standard. Analiza optimalne ravni rodnosti, ki je bila prejšnji teden objavljena v priznani ameriški reviji Science, kot najprimernejšo stopnjo rodnosti, ki pozitivno vpliva na raven življenja, navaja malce manj kot 2,1 otroka na žensko, kolikor je potrebno za obnavljanje prebivalstva.

Analiza tudi predvideva, da bo povprečna starost v Evropi leta 2040 znašala 50 let, še leta 2010 pa je bila povprečna starost 41 let. Sredi 20. stoletja, leta 1950, je bil povprečen Evropejec star le 27 let.

Slovenija potrebuje več otrok

Tokratna študija je v nasprotju z drugimi upoštevala tudi zasebne transferje znotraj gospodinjstev oziroma stroške vzgoje otrok, ki posledično znižujejo porabo lastnih staršev. V izračunu so raziskovalci upoštevali še javnofinančno vzdržnost in dejstvo, da je treba vsako novo generacijo opremiti s kapitalom za proizvodnjo. V tem primeru se izkaže, da bi bila optimalna raven rodnosti v Sloveniji okrog 1,8 otroka na žensko oziroma še nekoliko manj, če predpostavljamo višje stroške kapitala.

A podatki kažejo, da je bila rodnost v Sloveniji v obdobju, ki ga obravnava raziskava, torej med letoma 2005 in 2010, 1,44 otroka na žensko, zadnjega četrt stoletja pa pod ravnijo 1,6 in je dosegla dno v letu 2003 z zgolj 1,2 otroka na žensko. »Slovenija je ena izmed redkih držav, ki jim študija priporoča, naj država spodbuja višjo rodnost, saj je trenutna raven tako nizka, da znižuje življenjsko raven prebivalstva, hkrati pa se bo treba ukvarjati z visokimi stroški hitrega staranja prebivalstva,« pravi Sambt. Po njegovih besedah se posledice nizke rodnosti najočitneje kažejo v vzdržnosti pokojninskega in zdravstvenega sistema ter sistema dolgotrajne oskrbe.

Resne težave so že tukaj

Sambt opozarja, da bodo maloštevilčne generacije zadnjih 30 let začele vse bolj vstopati na trg dela in v rodno dobo. Tako bo v prihodnje število dojenčkov upadalo, saj bo precej manj žensk, ki bi rojevale. »Na drugi strani številčne povojne babyboomovske generacije vse bolj prestopajo s trga dela v upokojitev. Resne težave so že tukaj, žal pa se bodo v prihodnjih od treh do štirih desetletjih z demografskega vidika še bolj zaostrile,« dodaja.

Pomembno vlogo pri zagotavljanju primerne rodnosti igra država z ustrezno prebivalstveno politiko, ki pa mora biti predvsem konsistentna in trajna. A Sambt poudarja, da ima višja rodnost pozitivne ekonomske učinke šele čez 20 let ali več, ko začnejo generacije vstopati v zaposlitev. »V prihodnjih desetletjih bomo tako deležni neugodnih učinkov izrazito nizke rodnosti v preteklosti. Prilagoditve bodo tako potrebne drugje, predvsem v daljšem ostajanju v zaposlitvi, višja rodnost pa bi bila dolgoročna naložba za prihodnost,« še meni sogovornik.

Slovenski znanstveniki redni gostje v svetovno priznanih revijah

Soavtor študije, ki je bila opravljena pod vodstvom raziskovalcev z East-West Centra na Havajih in univerze Berkeley, je tudi predavatelj na ljubljanski ekonomski fakulteti Jože Sambt. To pa ni edini tovrstni dosežek slovenskih znanstvenikov. Mednarodna skupina astronomov pod vodstvom Janeza Kosa in Tomaža Zwittra z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko je prva na svetu izdelala tridimenzionalne zemljevide medzvezdnih absorpcijskih pasov. Članek je bil konec minulega tedna objavljen v reviji Science. Letošnjega aprila so v omenjeni reviji svoj prostor dobili tudi znanstveniki iz odseka za kompleksne snovi Instituta Jožefa Stefana (IJS), ki so odkrili prvi primer stabilnega skritega stanja v naravi. Ekonomist in matematik Aljaž Ule pa je bil vodilni avtor članka z naslovom Posredno kaznovanje in dobrodelnost do neznancev, ki je bil v reviji objavljen leta 2010. Zgolj letos pa je bilo v še eni ugledni znanstveni reviji Nature skupno objavljenih že vsaj šest člankov sodelavcev IJS.

1,8 otroka na žensko bi bila optimalna raven rodnosti v Sloveniji.

FINANCE
Prenesite si posebno prilogo Davki, dolgovi in terjatve

V njej pišemo o tem, kaj bodo preverjali davčni inšpektorji, kako dobi država podatke iz tujine in seveda tudi o tem, kako ukrepati ob...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Kako dolgo bosta bencin in dizel še stala okrogel evro? 4

Ministrstvo za finance je sprva preprečevalo zdrs cene litra dizla in bencina pod evro, nato pa preprečilo rast nad evro. Kako dolgo še?

FINANCE
Komu in za koliko so v NLB že znižali plače: sledijo velika odpuščanja?

Lahko zaradi poslabšanja gospodarske slike pričakujemo nova pogajanja za ceno srbske Komercijalne banke in ali je že kakšna sprememba...

FINANCE
Times: znanost postaja jasna – zaprtje držav ni več pravo zdravilo 168

Vrhunska znanstvenika opozarjata, da zaradi korone ni potrebe po politični odločitvi o nadzoru ljudi in sledenju državljanom

FINANCE
Kakšen je predlog za Kurzarbeit, vsakemu polnoletnemu vavčer za dopustovanje v Sloveniji! 11

Kaj še pride v novi sveženj pomoči za ublažitev posledic epidemije zaradi koronavirusa, kdaj bo pred poslanci