Mercator in Konzum želita okrepiti regijske dobavitelje

Čas branja: 3 min
09.10.2014  22:30
Na vseh trgih jadranske regije pričakujejo rast prodaje

»Na Hrvaškem, v BiH in Srbiji imamo veliko dela s spajanjem Mercatorja in Konzuma v eno podjetje. Najmanj sprememb doživ­lja Slovenija, drugje pa bo ena uprava namesto dveh, ena nabavna veriga, eno skladišče...« nam je po 6. konferenci Prodaja in marketing na policah povedal Jure Radoš, direktor tradinga in category managementa v Konzumu.

nakupovalni-vozicek-ss.1412880264.jpg.o.240px.jpg
Foto: Shutterstock

Timi v Mercatorju in Konzumu sodelujejo dobro in v pozitivnem duhu. »Kljub strahovom bo to dobra zgodba za trgovino in dobavitelje v regiji, ki jih želimo okrepiti,« trdi Radoš.

Oba trgovca imata v Sloveniji in na Hrvaškem enak skupen tržni delež - na vsakem trgu znaša 33 odstotkov. V BiH je nekaj nad 20 odstotki, v Srbiji znaša 14 odstotkov, v Črni gori pa 13 odstotkov.

»V teh državah lahko tržni delež še povečamo, in sicer z aktivnim upravljanjem asortimenta, cenovne politike, z boljšimi promocijami, s sodelovanjem z dobavitelji in vlaganji v prenovo in širjenje prodajne mreže, skratka z večjo konkurenčnostjo,« pravi Radoš.

Prenova trgovin

Doma Mercator obnavlja svoje trgovine, doslej jih je preuredil sedem. Zadnja leta je vlagal zlasti v Bolgariji, Srbiji in Albaniji, ne pa tudi doma, kjer so drugi trgovci odpirali nove prodajalne.

Naložb v drobnoprodajno mrežo in logistiko pa bo še več. Tako bodo več manjših distribucijskih centrov nadomestili z enim večjim v Ljubljani, od koder bodo oskrbovali vse svoje trgovine po Sloveniji. Preuredili bodo tudi male prodajalne, ki so na dobrih lokacijah. Z novim konceptom, posodobljenimi trgovinami in ponudbo bo Mercator precej rasel, pravi Radoš.

Projekt z začetka leta, ko so pocenili deset tisoč izdelkov, po Radoševih besedah že daje rezultate - zadnja dva meseca raseta prodaja in tržni delež.

rados-jure-23-xx.1412880262.jpg.o.240px.jpg
Jure Radoš, Konzum: Proizvajalci naj bodo pri svojih znamkah aktivni in če bodo imeli dobre ideje za umeščanje svojih znamk na police, jih bomo podprli tudi mi. Foto: Jernej Lasič

Črnogledi kupci

Večina Hrvatov, Srbov in Slovencev misli, da smo v recesiji, zato morajo biti trgovci bolj proaktivni. Včasih je percepcija kupcev pomembnejša od dejanskega stanja. Če ljudje mislijo, da je kriza, manj kupujejo. Ocenjujejo tudi, da je slab čas za nakupe, zato morajo trgovci izmenjavati izkušnje in se truditi, da povečajo prodajo.

V jadranski regiji mnogo ljudi misli, da cene živil rastejo. Dejansko pa je Konzum zadnje leto znižal cene hrane, pravi Radoš. Pocenili so se sadje, perutnina, olje, moka in sladkor ...

Slovenski kupci kupujejo izdelke višjega cenovnega razreda kot bosenski in srbski. Zato se vsakemu trgu prilagajamo z ustreznim upravljanjem blagovnih skupin, pravi Radoš. Znamka, ki v Sloveniji prevladuje, dobi na polici več prostora kot denimo v Srbiji, če je tam za povprečnega kupca predraga in zato poseže po cenejši. Ta pa bo v Srbiji bolj izpostavljena.

Segmentacija kupcev

V Konzumu so kupce na podlagi njihovih nakupnih navad razdelili v šest segmentov. Med trgovinami so velike razlike v tem, kateri segmenti pri njih prevladujejo. Cilj je, da ponudbo na policah ustrezno prilagajajo. V trgovini, kjer je več cenovno občutljivih kupcev, bo večja ponudba nižjih cen.

Trgovci morajo razumeti dobavitelje, in obrnjeno. Trgovci povečujejo ponudbo izdelkov za široko porabo (FCMG) pod trgovsko znamko. Ta Konzumu in Mercatorju prinese okoli petino prodaje. Včasih trgovska znamka sicer prinese večjo dobičkovno maržo, vendar želita trgovca ohraniti zlasti znane znamke proizvajalcev. A da ostaneta konkurenčna, morata kupcem ponuditi vse, kar ponujajo tudi drugi trgovci, pravi Jure Radoš. Pričakuje, da prodaja trgovskih znamk v obeh podjetjih ne bo presegla 25 odstotkov.

Precejšen delež kupcev v Sloveniji meni, da so trgovske in znamke proizvajalcev primerljive kakovosti in da se kakovost trgovskih blagovnih znamk v primerjavi s preteklostjo povečuje. Podobno je na Hrvaškem, v Srbiji pa trgov­ske znamke precej slabše dojemajo. Srbi pravijo, da njihov kupec želi znamke proizvajalcev, ne trgovskih. Take izkušnje so imeli pred desetimi leti na Hrvaškem, še prej tudi v Sloveniji, pravi Jure Radoš.

Včasih proizvajalci v nekaterih kategorijah niso dovolj aktivni, zato je trgovec prisiljen inovativno razmišljati in širiti ponudbo v posamezni kategoriji z novimi izdelki trgovske znamke.

Kakšne dobavitelje si želijo trgovci

»Pričakujemo, da bodo proizvajalci pri svojih znamkah aktivni, da bodo ponujali nove, inovativne izdelke, osveževali embalažo, spreminjali pakiranje in načrtovali trženjske kampanje za te novosti. Če bodo imeli dobre ideje za umeščanje svojih znamk na prodajnih mestih, jih bomo podprli tudi mi. Več bomo prodali le skupaj. Dobavitelji morajo trgovcem pokazati, da poznajo svoje kategorije izdelkov in da znajo poiskati uspešne prodajne prijeme. To znanje bodo trgovci prepoznali,« zagotavlja Jure Radoš.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Kolikšen zalogaj bo kulturni evro 1

Skupaj bo šlo od leta 2021 do 2027 za vlaganja v kulturo iz proračuna 122,6 milijona evrov

FINANCE
Nekaj nasvetov, kako do uspeha in zmage v nišni dejavnosti

Na 6. konferenci slovenskih izvoznikov smo se dotaknili tudi nišnih dejavnosti

FINANCE
Izvoznikov kriza ne skrbi, v njej prej kot strah vidijo nove priložnosti 2

Izvozna konferenca: podjetniki o tem, kako se pripraviti na razburkana poslovna morja 2020

FINANCE
Tako je Jan Bec povezan z družino Janković 6

Damijan Janković o povezavi z Janom Becem pravi: "To ne igra nobene vloge. Nisva v sorodu."

FINANCE
FINANCE
CAA, uradno: Prizemljili smo del Adriine flote 11

Sporočilo agencije za civilno letalstvo objavljamo v celoti