Trgovina pred konsolidacijo; kje in kako bomo kupovali v prihodnje? Kjer bo ceneje in hitreje

Čas branja: 7 min
31.07.2014  22:30
Kaj snujejo trgovci po svetu in s katerimi trendi se pri nas šele spoznavamo; zaton velikih trgovskih centrov?

Mercator dobi novega lastnika, ki se ga vsi bojijo. Tuš je na kolenih. Merkur je izpeljal novo prestrukturiranje, pa ni jasno, ali bo to dovolj, da bo tudi preživel. Diskontarji medtem pridobivajo tržni delež. Preverjamo, kako je lahko videti konsolidacija trgovske panoge in kakšni so trendi v svetu.

Prihodek od prodaje v trgovini na drobno je bil junija 2014 skoraj enak kot maja 2014, v prvem polletju 2014 pa za 0,9 odstotka manjši kot v prvem polletju 2013, je včeraj sporočil statistični urad. Poraba, ki je od začetka krize realno upadla za okoli 14 odstotkov, kar je za trgovce katastrofa, torej po šestih letih še vedno upada.

Trgovci, ki jih ob tem bremeni še visoka zadolženost, so se zato zdaj na to večinoma odzvali s krčenjem stroškov - a zelo pozno. Zamujajo tudi z novostmi iz panoge.

K temu dodajmo še veliko penetracijo, po domače gosto poseljenost trgovin pri nas: imamo 320 trgovin, večjih od 300 kvadratnih metrov, na milijon prebivalcev. Za primerjavo: Velika Britanija jih ima 120.

Kaj se torej dogaja v trgovski panogi in kakšne so napovedi?

stevilotrgovinslovb.1406835208.jpg.o.600px.1406835454.jpg

diskotnitrgovcitrgovina.1406835302.jpg.o.600px.1406835345.jpg

1. Mercator: v kratkem ni pričakovati večjih sprememb

Hrvaški Agrokor je včeraj objavil prevzemno ponudbo za še preostalih 47 odstotkov, ki jih še nima v lasti.

Kaj bo sledilo? »Kratkoročno gotovo ne bo velikih sprememb, tudi zato, ker ne bodo upali,« je prepričan trgovec Franc Jager, ki je sam precej bolj konservativen v poslovanju, kot je bil še pred leti Mercator. Ta se je ob Agrokorjevem nakupu tudi deloma razdolžil in dobil dodatno likvidnost - tako bodo laže dihali družba in njeni dobavitelji, saj v trgovcu napovedujejo postopno skrajševanje plačilnih rokov.

Gotovo pa bo novi lastnik iskal sinergije s svojim hrvaškim trgovcem Konzumom, verjetno tudi z nekaterimi svojimi prehrambnimi podjetji. »Nekatere svoje izdelke bo prodajal ceneje,« je prepričan Jager.

Hkrati pa je Ivica Todorić, lastnik Agrokorja, že lani zatrdil, da mu je povsem jasno, da bo moral prodajati tiste izdelke, ki jih želijo kupci - sicer ne bo dosegel želenega denarnega toka, to pa pomeni, da se lahko njegov koncern tudi potopi.

Uprava Tonija Balažiča je že lani začela racionalizacijo, prilagodila je cene tržnemu povpraševanju. Znanje, ki ga lahko v Mercator prinesejo iz Agrokorjevega Konzuma, tudi temelji na čim večji optimizaciji poslovanja.

2. Tuš: ali bo preživel, bo odvisno tudi od prodaje Tušmobila

V letu dni mora prezadolžena skupina Tuš prodati telekomunikacijskega operaterja Tušmobil in skupaj z novimi zunanjimi svetovalci pripraviti nov poslovni koncept. Zdajšnji namreč ne deluje več.

Do zdaj so slabo poslovanje Tuša izkoriščali predvsem diskontarji, ki mu že vso leto »kradejo« tržni delež.

Bančniki pravijo, da bo Tuš težko našel strateškega partnerja, predvsem zaradi upadanja porabe in izgubljanja trga. Računajo, da bo kateri od zdajšnjih trgovcev kupil kakšnega od njegovih centrov. Računajo predvsem na Leclerc, morda tudi na Kaufland, ki je po formatu podoben Tušu - med diskontarjem in klasičnim trgovcem (več o obeh v nadaljevanju).

O tem, kakšen bo novi koncept in kako bodo izpolnjevali zahteve bank upnic, v Tušu ne govorijo.

3. Diskontarji bodo še rasli

»Še pred nekaj leti si nihče ne bi mislil, da bodo Slovenci kupovali v diskontih. Kar delajo Lidl, Hofer in Eurospin, je čudo,« pravi Franc Jager.

Diskontarji so tako do konca maja letos že presegli 15-odstotni tržni delež. In še bodo rasli, kažejo analize. Ker ob upadanju kupne moči prostora za rast ni na pretek, bodo še jemali trg večjim trgovcem, verjetno še naprej prav Tušu.

Spomnimo, da naj bi po napovedi analitske hiše Planet Retail nemška trgovska skupina Schwarz, lastnica verig Lidl in Kaufland, do leta 2018 prehitela največjega trgovca v zahodni Evropi, francoski Carrefour.

V Lidlu pravijo, da tržnega deleža sicer ne merijo, ker še niso pokrili celotne Slovenije in so še v fazi rasti, opažajo pa rast števila kupcev. Od leta 2007 do zdaj so odprli 45 trgovin, jeseni bodo odprli še eno v Ljubljani za Bežigradom (v Astri Jami). V Sloveniji zaposlujejo 1.200 ljudi, letos bodo dodali še nekaj deset novih zaposlitev. Povečujejo tudi število slovenskih dobaviteljev. Lidl ima sicer približno deset tisoč trgovin v več kot 25 državah, sistem tako odpira možnosti slovenskim dobaviteljem, da vstopijo na njihove trge.

Še nekoliko večji je v Sloveniji Hofer: imajo 74 trgovin in 1.100 zaposlenih, število zaposlenih bodo še povečevali. Slovenski dobavitelji pomenijo kar 38 odstotkov Hoferjeve ponudbe v Sloveniji, nekatere izdelke naših proizvajalcev prodajajo tudi v tujini, denimo Medexove. Tudi v Hoferju opažajo rast števila kupcev in rast prodaje, podrobnosti pa ne razkrivajo.

4. Kaufland

Kaufland, Lidlovo sestrsko podjetje, z mešanim konceptom, je pred nedavnim v Srbiji odprlo svojo novo pisarno in s tem napovedalo vstop na ta trg do leta 2016.

»Slovenija bi bila lisa na Kauflandovem zemljevidu, zato pričakujemo, da bo prej ali slej prišel tudi k nam,« pravijo naši viri iz vrst trgovcev. Kot rečeno, na to računajo tudi Tuševi upniki.

Iz Kauflanda pojasnil, ali res nameravajo tudi k nam, nismo dobili.

jager-franc81-be.1406834384.jpg.o.600px.jpg
"Ljudje bodo kupovali tam, kjer bo poceni. Tu ni višje matematike." Franc Jager, Jagros, o najpomembnejšem trendu v trgovini Foto: Aleš Beno

5. Jager: Še pet let ne bo bolje

»Strategije ne bomo menjali - širili se bomo le, če bo to ekonomsko upravičeno,« pravi Franc Jager. Tudi ta pričakuje, da se bo trgovska panoga pri nas še bolj konsolidirala: »Nekateri, denimo Merkur, prodajajo pod lastno ceno, le zato, da si zagotovijo likvidnost. Kar nekaj časa bo še preteklo, da bo kaj drugače. Pet let, če bomo imeli voljo,« meni.

»Ne potrebujem veliko. Pomembno je, da smo vzdržni,« dodaja Jager.

6. Se bo Leclerc končno spet širil?

Francoski Leclerc že leta v Sloveniji posluje le z dvema centroma, v Ljubljani in Mariboru.

Slišati je, da bi v Sloveniji radi imeli do deset centrov, v krajih nad 50 tisoč prebivalcev, prav tako naj bi širili ponudbo Leclerc Drive, ki so jo pred nedavnim začeli v Ljubljani. V francoski prestolnici ta menda dosega uspehe. Vendar pa so do zadnjega zadržani Leclercovi tekmeci -zaradi prevelike penetracije trgovin na trgu namreč spletni nakup prehrambnih izdelkov ni tako privlačen v tujini, zato je Leclerc že moral poseči globoko v svoje marže z znižanjem cene vseh izdelkov, kupljenih na spletu, za 20 odstotkov (več o tem v nadaljevanju).

Bančniki tako tudi Leclerc štejejo med morebitne kupce kakšnega od Tuševih centrov. V Leclercu svojih načrtov in izzivov, ki jih vidijo na slovenskem trgu, nočejo pojasniti.

7. Merkur in tehnični trgovci

Ocene uprave Merkurja, kako uspešen bo nakelski tehnični trgovec po novi sanaciji, kjer so upniki prenesli »zdravo jedro« in nepremičnine na novi družbi, zadolženo lupino pa poslali v stečaj, nismo dobili, Blaž Pesjak se na telefon ni oglasil. Je pa dvom tudi med bančniki precejšen.

»Odzivamo se na reakcije konkurence, ki je šibka, ker se v krizi niso dobro prilagodili,« pravi šef slovenskega Bauhausa Samo Kupljen, ki mu po naših podatkih v Sloveniji dišita še dve lokaciji, ki ju zdaj zaseda konkurenca, a tega ne želi komentirati. Pravi pa, da se bo trg tehnične trgovine pri nas še čistil.

Takšna je prihodnost šopinga

Slovenski trgovci se v prejšnjih letih niso dobro odzivali na trende, v zadnjem času se nekoliko popravljajo. Stroškovna učinkovitost namreč zahteva tudi prilagajanje usmeritvam, ki se razvijajo v svetu.

V prehrambno trgovino tako kot v vse preostale biznise prodirajo pametni telefoni, pravi Igor Maroša, član uprave Mercatorja. Še vedno je poudarek na časovnem prihranku, seveda pa so v ospredju predvsem cene. Poglejmo najpomembnejše smernice.

Tehnične novosti: aplikacije za pametne telefone, od nakupa do navigacije do posameznih izdelkov ter personalizacija ponudbe prek lojalnostnih shem in »self scaning«, aplikacija, ki omogoča kupcu, da prek telefona sam poskenira črtne kode izdelkov in jih prek telefona tudi plača, boljši IT za nadzor oskrbovalnih verig, družabna omrežja so že stalnica za podporo kupcem.

Konceptualne novosti: manjše mestne trgovine in odmik od večjih centrov zaradi spremembe življenjskega sloga - nekatere kupce veliki centri že odvračajo (več v trendih iz sveta), večji poudarek na časovnem prihranku (hitre blagajne), razvoj koncepta trgovina v trgovini, kjer je vsak posamezen oddelek videti kot sklenjena celota, dodatna netrgovska ponudba (kozmetične, zobozdravstvene storitve ...), vse več poudarka na polpripravljeni hrani, toploteke in pekarne, črpanje novih rešitev iz neprehrambne trgovine.

Internetne trgovine: pri nas zaradi prevelike gostote trgovin še v razvoju, saj ne omogočijo časovnega prihranka.

Pri tehničnih trgovcih je nekoliko drugače, pravi Kupljen. Žonglirati mora med konceptom »naredi sam« (DIY) in vse večjimi zahtevami po personalizaciji (customization) izdelkov. Internetne aplikacije so v tehnični trgovini še v razvoju, Bauhaus testira tri trge, Nemčijo, Dansko in Švedsko, medtem ko je internetna trgovina v tehnični trgovini zdaj že povsem vsakdanja in raste. »A tu nastopi težava z logistiko, pošiljanjem izbranih izdelkov, ki zahteva dodatne stroške, tudi zato, ker ima porabnik kupljene izdelke pravico tudi vrniti.

Izumiranje velikih trgovskih centrov

Čez deset do 15 let bodo običajni ameriški trgovski centri postali zgodovina, razen če jih ne bomo povsem preoblikovali - tako meni več analitikov, ki se ukvarjajo z razvojem trgovinskih nepremičnin. Več kot 60 let star koncept velikih nakupovalnih centrov po ameriškem vzoru ne ustreza več življenjskemu slogu: neustrezen naj bi bil tako za uporabnike kot tudi za trgovce in mesta. Proizvajalci sicer še vedno velik delež izdelkov prodajo v velikih nakupovalnih centrih, vendar hkrati iščejo nove prodajne poti in se hkrati hitro rasti e-trgovine, ugotavljajo na portalu Consumer Goods.

Proizvajalci postajajo prodajalci, trgovci jih ne zanimajo; to je eden izmed prepoznavnih trendov med proizvajalci oziroma lastniki blagovnih znamk, primera sta Apple in Nike. Pomembni so zgolj blagovna znamka in znanje o oglaševanju, socialnih medijih, navadah kupcev ter gradnja večkanalne prodaje (splet, mobilna prodaja, katalogi, zidane trgovine).

Veliki nakupovalni centri bodo morali postati družabna središča, v katerih so tudi stanovanja, šole, knjižnice in bolnišnice. Proizvajalci in trgovci bodo poskušali bolje razumeti, kje in komu je smiselno določene izdelke prodajati.

Trgovine bodo za določene trajne izdelke zgolj razstavni prostor za testiranje in primerjavo, izdelke bomo nato naročili in po potrebi tam prevzeli.

V ZDA napovedujejo nadaljevanje preobrata trenda iz velikih trgovin v manjše formate; manjše trgovine in diskontni trgovci bodo še vedno odžirali tržne deleže velikim nakupovalnim centrom.

Čedalje več izdelkov bo pametnih: tekaški čevlji, hladilniki, avtomobili, hiše in podobno. Hladilniki naj bi med drugim sami naročali špecerijo, to pomeni nove izzive za tržnike.

Prodajalci na drobno bodo iskali poti za uporabo »big data«. Z analizo podatkov o prodaji bodo algoritmi sproti prilagajali cene izdelkov v trgovini in tudi v virtualni trgovini, gre za dinamično cenovno politiko. Algoritmi bodo tudi sproti prilagajali postavitev izdelkov po trgovini in se prilagajali posameznim kupcem.

E-trgovina raste, kupci čedalje več kupujejo prek mobilnih telefonov in tablic.

Amazon v ZDA širi območja storitve Amazon Fresh, dostave špecerije. Do zdaj so to storitev šest let testirali v Seattlu. V New Yorku, Chicagu in Philadelphii je mogoče špecerijo kupovati prek družb FreshDirect in Peapod. Pri špeceriji so marže razmeroma majhne, zato so izzivi veliki; pred leti je v tej dejavnosti spektakularno propadla družba Webvan Group.

Preberite tudi:

03.08.2014

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AVTO
Skrivnostni nakup: vlada za dva neprebojna mercedesa plačala več kot milijon evrov 5

Vlada je potihem kupila štiri oklepne avtomobile, izstopata predvsem mercedesa, ki sta stala več kot milijon evrov. O avtomobilih ne...

FINANCE
Članki
Članki Kaj bodo konec tedna skuhali šefi svetovnih centralnih bank 3

Jutri se centralni bančniki z vsega sveta za tri dni selijo na letno srečanje v Jackson Hole v ameriški zvezni državi Wyoming ... vse...

FINANCE
Kdo vam lahko pomaga graditi hišo ali pleskati stanovanje? 5

Bratranci in sestrične odpadejo – to ni več brezplačna sorodstvena pomoč pri gradnji hiše; kako pa je z drugimi obrtniki?

IZVOZNIKI
Novice
Novice Impol dobil posle za BMW in Samsung; bodo ti propadli, ker država zamuja z infrastrukturo? 1

Impol letno za davke in prispevke odšteje 30 milijonov evrov; za širitev poslovanja potrebuje nov kablovod, ki bo tekel pod novo...

FINANCE
Imajo inšpektorji premalo dela?

Pomoč med sosedi, prijatelji in tudi bratranci, sploh na podeželju, krepi prijateljske vezi, občutek skupnosti in solidarnosti. Nobenega...

OGLAS
FINANCE
Zlato je najdražje v zadnjih šestih letih + brezplačni vodnik 'Kako prek spleta trgovati s ceno zlata'

Cena zlata je skočila na najvišjo raven v zadnjih šestih letih. Od konca prejšnjega leta do danes je zrasla za neverjetnih 15 odstotkov.

FINANCE
Od leta 2015 so se telekomunikacije podražile za petino

Letos so se najbolj podražile zaposlovalne dejavnosti

TOP JOB
Delavci
DRAŽBE
Članki
Članki 10 stanovanj, ki jih lahko septembra kupite na dražbah

Izklicne cene se začnejo pri 40 tisočakih

MANAGER
Manager
Manager Urška Velikonja, kandidatka za vodstvo ameriške SEC: Če bi Trump nehal tvitati, bi bil gotovo še enkrat izvoljen 1

Urška Velikonja, Georgetown Univerza: Trump s tvitanjem neumnosti in razpihovanjem sovraštva sam sebi meče polena pod noge. Če se...