Rešitve desnice so najboljše. Ampak...

Čas branja: 9 min
10.07.2014  18:43
Gospodarstvo sprašuje, politika odgovarja

Trije gospodarstveniki so politike, ki obljubljajo, da bodo najboljši za nas, vprašali, kako bi odpravili težave, ki jim vsakodnevno dušijo biznis. So zadovoljni z odgovori? So realni? Pomagali vam bodo, da se odločite. Mi vam povemo, na kaj bodite pozorni.

Preberite tudi:
  1. Volitve? Loterija.

Aleš Škerlak iz borzne hiše Alta, Matic Vošnjak iz kadrovske agencije Competo in prvi človek slovenskega Microsofta Robert Trnovec pravijo, da slovensko gospodarstvo od vseh zakonskih pomanjkljivosti države najbolj duši pomanjkanje kapitala in strošek dela.

»Socialna kapica je namenjena zviševanju konkurenčnosti v gospodarstvu in na trgu dela in nikakor ne pomeni manj solidarnosti med državljani. Uvedba te bi v Slovenijo pripeljala marsikatero plačo Slovenca, ki je trenutno zaposlen kje drugje po »regiji,« odgovore strank komentira Vošnjak. In dodaja: »Od odgovorov strank sta mi najbližje seveda odgovora NSi in SDS, ki socialno kapico tudi edina predvidevata in ponujata rešitev, kako jo uvesti zdaj. Se pa strinjam, da je za njeno uvedbo treba opraviti temeljite analize in izračune,« pravi.

Škerlak pa pravi: »Ključno je, da nova vlada ta problem identificira kot glavno nalogo za dolgoročno stabilno gospodarsko rast. Za gospodarstvo bo nujno, da so ukrepi usmerjeni predvsem v privabljanje tujega kapitala, saj brez tega prestrukturiranja dolgov ne bodo delovali in bomo čez nekaj let spet reševali banke.« A ker so slovenske vlade koalicijske, bo potrebna mešanica predlogov, kompromis. »Nova vlada bo naredila največ, če bo pripravila dobro kombinacijo ukrepov, ki jih predlagajo leve in desne stranke. Brez privatizacije ne bo možno ustanovitvi investicijskega sklada, ki ga predlaga SD, brez znižanja davkov za najbolj produktivno delovno silo ne bo možno privabiti tujih naložb, kar predlagata Desus in PS, brez transparentne privatizacije ne bo (več) tujega kapitala, kar predlaga SMC. Z vtikanjem politike v gospodarstvo, s čimer imajo težave vse stranke, pa ne bo gospodarske rasti,« meni Škerlak. Robertu Trnovcu pravila podjetja komentiranja ne dovoljujejo.

Zato vam na Financah polagamo na srce: premislite, ali so njihove obljube sploh realne (denimo Chapter 11, ki ga predlaga SD, ni, ker ni kompatibilen z našo zakonodajo). Predvsem pa to, kako se vam bodo obljube politikov poznale v denarnici. So prejšnjič izpolnili vaša pričakovanja? V kakšno koalicijo se bodo povezali in kakšne kompromise bodo morali sklepati.

skerlak-ales2-ih.1405008957.jpg.o.600px.jpg

Foto: Irena Herak

Aleš Škerlak, Alta: Slovenska podjetja so precej bolj zadolžena kot primerljiva podjetja v EU. Razdloževanje slovenskih podjetij poteka že peto leto, kar se pozna v manjših investicijah podjetij in vlaganjih v raziskave in razvoj, posledično podjetja zgubljajo konkurenčnost. Da bi lahko slovensko gospodarstvo postalo konkurenčnejše, bi morali biti glavni ukrepi vlade usmerjeni v zagotavljanje dodatnega kapitala podjetjem. Trenutni ukrepi, ki so usmerjeni predvsem v kreditno politiko, ne dajejo ustreznih rezultatov.

Naštejte vsaj tri konkretne ukrepe, s katerimi boste v slovenska podjetja privabili dolgoročne vire (kapital)?

SMC

Izkoreniniti moramo kakršnokoli obliko korupcije iz postopka javnega naročanja in odločno zaščititi popolno transparentnost državnih razpisov ter s tem ustvariti trdne temelje za priliv (tujega) kapitala. Izboljšanje administrativnega okolja oziroma zmanjšanje administrativnih ovir pri poslovanju ter učinkovitejša javna uprava (VEM točke). Razbremenitev dela (prek socialne kapice). Davčne olajšave v začetnem obdobju poslovanja. Transparentna in nadzorovana privatizacija državnega premoženja. Spodbude za pretvorbo bančnih terjatev v lastniški kapital podjetij. Dodatno izboljšanje insolvenčne zakonodaje, učinkovitejše delovanje sodišč, aktivnejša vloga DUTB.

SDS

Investitorji, tako domači kot tuji, niso socialne ustanove. Pridejo, če presodijo, da se jim poslovanje v neki državi izplača. Torej, če bodo imeli dobiček. Slovenija mora ponuditi manj zapleteno, cenejše in privlačnejše poslovno okolje kot države okoli nas. Konkretno: ne bo davka na nepremičnine, zmanjšanje dohodninske obremenitve v višini 50 evrov na mesec za vse, ki zaslužijo do tisoč evrov mesečno, racionalizacija birokracije in administrativnega dela javnega sektorja, učinkovita insolvenčna zakonodaja, ki bo poenostavila in skrajšala postopke prisilnih poravnav in stečajev, racionalizacija javnih naročil z vpeljavo neposredne odgovornosti naročnika. Ključna je še pregledna privatizacija ter popoln umik države iz gospodarstva, prožnost in učinkovitost trga dela, uravnotežene javne finance, stabilnost in vzdržnost pokojninske blagajne ter reformirano sodstvo, da bo pravično in hitro odločalo v gospodarskih sporih.

Desus

Povečanje osebne odgovornosti vodstev državnih bank in po potrebi zamenjava vodstev, ki kljub dokapitalizaciji bank ne sledijo potrebam gospodarstva, odpiranje vrat slovenskim podjetjem na tuje trge zunaj EU in zagotovitev novih naročil, privabitev tujih vlagateljev oziroma partnerjev z zdravim kapitalom z zagotovitvijo bolj prilagodljivega poslovnega okolja.

SD

Stabilno in predvidljivo poslovno okolje, vključno z zavezo, da ne bomo zviševali davkov. Vzpostavili bi sklad z integracijo evropskih sredstev in finančnih mehanizmov EIB ter ga kombinirali z zasebnimi vložki in mednarodnim upravljanje za vlaganje v perspektivna podjetja. Uvedli bomo enotno vstopno točko za vse oblike javnih spodbud nepovratnega in povratnega financiranja podjetij, javnega skrbnika za tujega vlagatelja, ki bo v imenu vlagatelja skrbel za razmerja z državnimi in občinskimi organi pri zagotavljanju polne podpore za vlaganje. Intenzivno bomo začeli spreminjati imidž Slovenije kot atraktivne gospodarske in turistične lokacije, osredotočene na promocijo kakovostnega človeškega potenciala, naravnih virov, dobre lege in priložnosti v slovenskem gospodarstvu. Celovito bomo prenovili insolvenčno zakonodajo po zgledu ameriškega Chapter 11.

NSi

Znižali bomo obdavčitev dela, s čimer bomo ustvarili manevrski prostor za boljše plače ali vlaganje v razvoj. Z znižanjem davka na dohodek pravnih oseb bomo omogočili zniževanje razmerja med dolgom in kapitalom. Ne bomo uvajali novih davkov pri trgovanju z vrednostnimi papirji in IFI inomogočili bolj likviden trg kapitala. Povečali bomo olajšave za podjetniške obveznice in tako dolžniško zadolževanje preusmerili z bank na finančne trge. Lastniški kapital bomo povečali s privatizacijo; tako ne bo več izčrpavanja podjetij, ki so danes v državni lasti. Lastniški kapital bomo povečali s privabljanjem neposrednih tujih naložb (zato privatizacija, debirokratizacija, davčna razbremenitev in povečanje prožnosti trga dela). Fiskalna politika ne bo več s subvencijami ustavljala prestrukturiranja bilanc in tako napihovala podjetniški dolg in slabitve v bilancah bančnega sistema.

Zavezništvo AB

Povečati akumulativnost slovenskih podjetij; država to lahko ustvari z bolj spodbudnim poslovnim okoljem. Spodbujanje tujih investicij: Slovenija mora postati bolj privlačna za tuja vlaganja in bolj izkoristiti potencial tujih investicij. Z ukrepi poslovnega in finančnega prestrukturiranja podjetij: deloma se že izvajajo prek slabe banke in na podlagi zakona o prisilni poravnavi ter finančnem prestrukturiranju podjetij.

Pozitivna Slovenija

Težave so rešljive po sistemski poti s spremembo zakonodaje (zakon o sistemski razdolžitvi, stečajna zakonodaja) in s kapitalskim ter lastniškim prestrukturiranjem podjetij (dokapitalizacija, ki jo izpeljejo lastniki, dokapitalizacija s strateškim partnerjem, pretvorba bančnih posojil v lastniške deleže...). Ker se bodo banke očistile slabih terjatev, zdaj vodijo še bolj konservativno posojilno politiko, zato je nujno odpraviti kapitalsko neustreznost predvsem dobrih podjetij, da bodo bonitetno sposobna za najemanje posojil. Na tem področju je v pripravi tudi zakonodaja, ki bo podlaga za konvertiranje kreditov bank v lastniške deleže (finančni trg v Sloveniji nima razvitih kapitalskih skladov, investicijskih bank in drugih investicijskih skladov, ki bi vlagali v dobra podjetja).

vosnjak-matic1-be.1405008958.jpg.o.600px.jpg

Foto: Aleš Beno

Matic Vošnjak, Competo: Na področju stroškov dela smo zelo nekonkurenčni. Sploh pri dohodkih, ki presegajo povprečne plače. Primer celotnega stroška dela v višini tri tisoč evrov neto v Sloveniji brez malice in prevoza na delo znaša približno 7.600 evrov, medtem ko v Srbiji (kjer imajo socialno kapico) enako neto plačilo pomeni strošek 5.600 evrov za delodajalca.

Boste zaradi gospodarske konkurenčnosti predlagali uvedbo socialne kapice? In če, kako nameravate kratkoročno zapirati »luknjo« v blagajnah, ki bi s tem nastala, oziroma kakšne druge pozitivne učinke lahko po vašem kratkoročno oziroma dolgoročno pričakujemo od uvedbe socialne kapice.

SMC

V času, ko je Slovenija še vedno na robu recesije oziroma v zelo občutljivih ekonomskih razmerah, je za nas ključna solidarnost. Zato v teh razmerah ne bi uvajali socialne kapice. Takoj, ko bodo gospodarske razmere to omogočale (in bo mogoče javnofinančni izpad nadomestiti z drugimi prilivi, ki bodo posledica gospodarske rasti), pa smo za povečanje konkurenčnosti našega gospodarstva pripravljeni na uvedbo delne socialne kapice, in sicer na področju plačevanja pokojninskega, ne pa zdravstvenega zavarovanja. Sledimo namreč logiki, da je socialna kapica sprejemljiva za tista zavarovanja, ki so navzgor omejena (pokojnine).

SDS

To je glavni razlog, da podpiramo uvedbo socialne kapice. Razlogi pa so še: pravice, ki izhajajo iz prispevkov za PIZ so omejene, prispevki pa (za večino zavarovancev) ne. Prav tako je neutemeljeno razlikovanje med kategorijami zavarovancev, saj denimo za samostojne podjetnike kapica že velja, za druge ne. Stvar natančnih izračunov je, pri kateri višini bi bila socialna kapica postavljena. Izpad prihodkov iz tega naslova bi nadomestili z več (ne višjimi) davki, ki bi se v državni proračun natekli zaradi pozitivnih učinkov uvedbe socialne kapice. Pozitivnih učinkov za proračun ne bi dosegli v zelo kratkem času. V vmesnem bi izpad prihodkov nadomestili s prerazporeditvami. Zato bomo predlagali postopno uvedbo.

Desus

Ne podpiramo uvedbe socialne kapice, ker ima ta za posledico tudi dodatno razslojevanje. Zagovarjamo stališče, da morajo biti osebe z visokimi dohodki bolj obdavčene kot osebe z nizkimi dohodki.

SD

Načrtujemo zmanjšanje bruto obremenitev plač z enotno ureditvijo socialnih prispevkov po načelu »vsako delo šteje« ter minimalno obdavčitev izplačila trinajste plače. Spodbudnejšo davčno politiko na tem področju bomo izvajali, ko bodo to omogočale razmere. Mednarodna primerjava OECD pa dokazuje, da v Sloveniji močno pretiravamo s trditvami o preobremenjenosti plač. Smo v evropskem povprečju pri obremenitvi minimalne in povprečne plače, nadpovprečni pa smo res pri višjih plačah. Za uvedbo socialne kapice nismo, ker ni pravična in ker mora vsak v sorazmerju s svojimi možnostmi prispevati za družbeno solidarnost. Kdor ima več, lahko plača več. V sistemu pa že imamo socialno kapico, denimo pri » popoldanskih espejih«, ki za družbeno solidarnost ne prispevajo nič. To ni pravično in tudi to bomo uredili z omenjeno enotno ureditvijo socialnih prispevkov.

NSi

Zavzemamo se za uvedbo »socialne kapice«, ki bi pri bolj produktivnih strokovnjakih pomenila močno razbremenitev stroškov dela. Državljani z bruto plačo 1.580 evrov že sodijo v 41-odstotni dohodninski razred, kar pomeni, da je že povprečna plača visoko obdavčena. Če bi povišali mejo za 41-odstotni dohodninski razred z zdajšnjih 1.580 evrov na dva tisoč evrov, če bi odpravili 50-odstotni dohodninski razred in če bi socialno kapico postavili pri tri tisoč evrih, bi potrebovali po grobi oceni 450 milijonov evrov. To bi nadomestili z optimizacijo javnega sektorja (ZUJF 2 in zdravstvena reforma) - proračun bi porabil okrog 200 milijonov evrov manj, 50 milijonov z bolj učinkovitim pobiranjem davkov, 100 milijonov iz naslove povečane domače potrošnje in 100 milijonov iz naslova novih delovnih mest (nižji davki, enostavnješi postopki, odprto gospodarstvo).

Zavezništvo AB

Socialni kapici v Zavezništvu AB načeloma ne nasprotujemo, vendar pa menimo, da takih odločitev ni možno sprejemati brez natančnih analiz za javnofinančne prihodke. Uvedba socialne kapice bi namreč imela takojšen učinek na zmanjšanje davčnih in javnofinančnih prihodkov vseh državnih blagajn, medtem ko se učinki višjih davčnih prilivov prek večje gospodarske aktivnosti pokažejo z zamikom.

Pozitivna Slovenija

Zagovarjamo sistem socialne varnosti, ki zagotavlja dolgoročno vzdržnost javnih financ in hkrati dostojno raven socialnih pravic. Zagovarjamo tudi uvedbo socialne kapice, kar smo predstavili že v programu leta 2011. Vendar je treba zagotoviti okolje, ki bo spodbudilo uspešen gospodarski razvoj in nova delovna mesta, saj bomo le tako lahko zagotovili dovolj finančnih virov za ohranitev oziroma povišanje socialne varnosti in posredno razbremenitev stroškov dela. Kratkoročne uvedbe ne predvidevamo, saj ni mogoča, z uresničitvijo gospodarskega programa Pozitivne Slovenije, pa je njena uvedba možna čez štiri leta.

id-trnovec-robert15-ih.20140710182840.jpg.o.600px.jpg

Foto: Irena Herak

Robert Trnovec, Microsoft Slovenija: Študija, ki jo je po naročilu Microsofta izvedla družba Boston Consulting Group, je pokazala, da tehnološko napredna podjetja ustvarijo dvakrat toliko delovnih mest in 15 odstotkov večje prihodke kot primerljiva podjetja, ki ne uporabljajo naprednih IT-rešitev.

Če primerjamo obdavčitev plač v Sloveniji in na Češkem, so tam te obdavčene po precej nižji stopnji kot v Sloveniji (obdavčitev na Češkem 22 odstotkov).Podprli bi znižanje najvišje davčne stopnje v Sloveniji za vsaj 20 odstotkov (ali celo podprli enotno davčno stopnjo, ki ne bi bila višja od 25 odstotkov), da bi lahko zaposlili več IT-strokovnjakov, ki se zdaj zaradi nekonkurenčne davčne politike množično selijo v tujino?

SMC

Kljub več prošnjam odgovora niso poslali.

SDS

Treba je znižati obdavčitev plač vseh, ki ustvarjajo v podjetjih večjo dodano vrednost, med njimi so tudi IT-strokovnjaki, tako da bo obdavčitev konkurenčna v primerjavi z drugimi državami. Menimo, da bi omenjeno lahko dosegli s kombinacijo ukrepov dohodninske zakonodaje, obračunavanja prispevkov z možnostjo uvedbe socialne kapice.

Desus

Načrtujemo zmanjšanje bruto obremenitev plač z enotno ureditvijo socialnih prispevkov po načelu »vsako delo šteje« ter minimalno obdavčitev izplačila trinajste plače. Spodbudnejšo davčno politiko na tem področju bomo izvajali, ko bodo to omogočale razmere. Mednarodna primerjava OECD pa dokazuje, da v Sloveniji pretiravamo s trditvami, kako zelo so naše plače obremenjene v primerjavi z drugimi.

SD

Davčna politika oziroma obdavčitev plač ni edini razlog za odhajanje IT-strokovnjakov tujino. Ključni problem je, da ni dovolj delovnih mest za te strokovnjake. Zato je najprej potrebno zagotoviti nova delovna mesta, ki bodo IT-strokovnjakom dala možnosti, da ostanejo v Sloveniji in jim omogočala nadaljnji razvoj.

NSi

Spremenili bomo dohodninsko lestvico. Uvedli bomo socialno kapico. Za novozaposlene s polnim delovnim časom in za nedoločen čas bomo za 50 odstotkov znižali stopnje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje za obdobje leta dni. Nagrade bodo obdavčene toliko kot dobiček. Za trinajsto in štirinajsto plačo delodajalcem ne bo treba plačati prispevkov, kadar bosta plači izplačani iz dobička podjetja. Nagrade, ki jih delodajalci izplačajo zaposlenim, bodo obdavčene po isti stopnji kot dobiček.

Zavezništvo AB

Odločitev, katere so vrednote, ki jih davčna politika zasleduje, je stvar vsake države posebej. Slovenija se je odločila, da bo pomembna vrednota, ki jo bo davčna politika zasledovala, solidarnost. Ta se skozi davčno politiko obremenitve osebnih dohodkov kaže prek progresivne lestvice, ki višje dohodke obremeni bolj kot nižje. Samo solidarna družba je lahko tudi socialna družba. Se pa zavzemamo, da bo treba zmanjšati davčno progresijo pri obremenitvah dela. Poleg tega naj se davčna obremenitev osebnih dohodkov uravnoteži z obremenitvijo kapitala. V Sloveniji je kapital podpovprečno davčno obremenjen, dohodki pa nadpovprečno. Za gospodarstvo, ki tekmuje z drugimi državami v okolici in regiji, je pomembno, da se ti obdavčitvi uravnotežita. Tudi to bo poleg drugih ukrepov pripomoglo k povečanju konkurenčnosti in privlačnosti okolja.

Pozitivna Slovenija

Zagovarjamo takšen sistem obdavčitve, ki zagotavlja dolgoročno vzdržnost javnih financ in hkrati dostojno raven socialnih pravic. Zagovarjamo tudi uvedbo socialne kapice, kar smo predstavili že v programu leta 2011. Vendar je treba zagotoviti okolje, ki bo spodbudilo uspešen gospodarski razvoj in nova delovna mesta, saj bomo le tako lahko zagotovili dovolj finančnih virov za razbremenitev stroškov dela. Kratkoročne uvedbe ne predvidevamo, saj ni mogoča, z uresničitvijo našega gospodarskega programa pa je njena uvedba možna čez štiri leta.

Preberite tudi:

10.07.2014

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AVTO
Novice
Novice Izbrali prvega moža BMW, ki se bo podal v lov na Teslo

Novi izvršni direktor bo v skupino prinesel svež zagon za oblikovanje mobilnosti prihodnosti

FINANCE
Kdo je Lynda Blanchard, nova veleposlanica ZDA v Sloveniji 31

Ameriški senat je s 54 glasovi za in 40 proti potrdil Lyndo Blanchard iz Alabame za veleposlanico ZDA v Sloveniji. Kdaj bo prišla, še ni...

FINANCE
Bertoncelj nad priljubljen davčni trik borznih trgovalcev, kratko pa bodo potegnili tudi mali vlagatelji 4

Sprememba upoštevanja normiranih stroškov pri nakupih in prodajah vrednostnih papirjev buri duhove med vlagatelji

MANAGER
Manager
Manager Lendava po 100 letih: Slovenska? Madžarska? Oboje, toda - ali cveti? 1

Na začetku 20. stoletja je bilo v Lendavi tri četrtine prebivalstva madžarskega, danes je slika obrnjena. V podjetništvu so bili...

PRO
Članki
Članki (Natečaj Agrobiznis hi-tech) Kako z novimi tehnologijami spraviti več od njive do mize?

Iščemo ponudnike in uporabnike novih tehnoloških rešitev, ki lahko izboljšajo učinkovitost skozi celotno prehransko verigo. Ste eni...

FINANCE
Članki
Članki (analiza) Ključni izziv za Netflix – najti pravo ceno za naročnino na spletno videoteko 4

Pri Netflixu, ameriški družbi za pretočno predvajanje videovsebin, so zaradi podražitve naročnin zaznali prvi resnejši četrtletni...

OK & EN
Elektrika
Elektrika (reportaža) Kako sem šel z e-avtom na morje, čeprav o e-mobilnosti ne vem veliko

Z električnim golfom sem se odpeljal na Krk. Malce se je sicer zatikalo, vendar je zaključek takšen: električni avti so toliko...

FINANCE
Fintech je na pohodu. To so slovenska podjetja v tem poslu 13

Mobilna denarnica od svojega rojstva leta 2008 postaja vse pogostejša plačilna metoda