Volitve 2004 - 2011: Kaj je politika obljubljala na področju trga dela

Čas branja: 3 min
10.07.2014  18:12

V članku Kaj si lahko obetamo od volitev - 5. del smo vzeli pod drobnogled, kaj nameravajo stranke po predčasnih državnozborskih volitvah 13. julija storiti glede ureditve trga dela.

Ob tej priložnosti smo preverili, kaj so vlade od leta 2004 do leta 2011 obljubljale volilcem glede plačnih razmerij, zmanjševanja brezposelnosti in povečanja konkurenčnosti.

2004 - SDS, NSi, Desus, SLS

Po državnozborskih volitvah leta 2004 so vlado sestavljale SDS kot zmagovalka volitev in NSi, Desus ter SLS. SDS je v svojem programu pri politiki zaposlovanja in urejanja trga dela zavzela stališče, da je za znižanje brezposelnosti potrebno imeti boljše, pravočasno in učinkovito medresorsko sodelovanja, s čimer bi bili zagotovljeni boljši pogoji za razvoj, dvig produktivnosti in boljša konkurenčnost domačega gospodarstva.

Kot enega ključnih ukrepov je SDS v tedanjem volilnem programu omenila prijazno davčno politiko do naložb in zaposlovanja, povezovanje raziskovalnih institucij z gospodarstvom, zmanjšanje administrativnih ovir, spodbujanje raziskav in razvoja v gospodarstvu, izobraževanje mladih in starejših in perspektivnost gospodarske dejavnosti v posamezni regiji.

Tedanja koalicija je zavzela stališče, da se pasivne oblike denarnih pomoči brezposelnim in prejemnikom socialnih pomoči preusmerijo v učinkovite ukrepe politike zaposlovanja vseh brezposelnih. S krepitvijo motivacijskih programov so želeli dvigniti motiviranost brezposelnih za ustrezno in primerno zaposlitev.

S sprejetjem Zakona o povečanju zaposlenosti v občinah z nadpovprečno brezposelnostjo so želeli zmanjšati razlike v stopnji brezposlenosti med regijami. Kot nujno pa so želeli uveljaviti kvotni sistem pri zaposlovanju invalidov, pri čemer so želeli zakonsko določiti obvezno kvoto invalidov v javnem sektorju v višini od štiri do šest odstotkov, medtem ko bi kvota za zasebni sektor bila odvisna od gospodarske panoge.

Na področju sive ekonomije so v SDS napovedali učinkovito sankcioniranje grobih kršitev zakonodaje in medresorsko koordiniran in strokovni nadzor. Že leta 2004 so v SDS opozarjali, da je obremenitev dela z davki in prispevki v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, zato so se zavzeli za znižanje obdavčitve dela (ukinitev davka na izplačane plače).

So pa v stranki Janeza Janše leta 2004 med drugim zapisali, da je pokojninski sistem treba dodatno prilagoditi starajočemu prebivalstvu, pri čemer pa višine pokojnin ne smejo realno padati.

2008 - SD, Zares, Desus, LDS

Koalicija SD, Zares, Desus in LDS, ki je vodila vlado od leta 2008 do leta 2011, se je v koalicijski pogodbi zavzela, da bo v okviru zakona o delovnih razmerjih proučila in dopolnila tiste določbe v zvezi z izobraževanjem, ki spodbujajo sistem vseživljenjskega učenja za ohranjanje konkurenčnosti posameznika na trgu dela. Želeli so sprejeti ukrepe za odpravo demokratičnega primanjkljaja na trgu dela in za izboljševanje položaja vseh ranljivih skupin, še posebej žensk.

Rast zaposlenosti je vlada Boruta Pahorja videla tudi prek spodbujanja podjetništva in s pospeševanjem hitre rasti predvsem mikro in malih podjetij, z novimi delovnimi mesti, vključevanjem mladih na trg dela, s spodbujanjem praktičnega dela v času šolanja, aktivnim staranjem, vključevanjem brezposelnih, težje zaposljivih oseb na trgu dela in z zmanjševanjem strukture brezposelnosti. Dodajmo pa, da Pahorjeva vlada podrobnih ukrepov, kako namerava izboljšati trg dela, ob podpisu koalicijske pogodbe ni navedla. So se pa zavzeli za ukinitev pripravništva v javnem sektorju, kjer ta ni bil strokovno utemeljen del izobraževalnega procesa.

V okviru krepitve trga dela so napovedali tudi poostrene inšpekcijske kontrole, dosledno spoštovanje določil o minimalni plači in delovnem času, poostritev kazni za neplačevanje nadur in izigravanje delovnopravne zakonodaje ter zagotavljanje enake pravice delavkam s slovenskim državljanstvom in imigrantkam.

2011 - SDS, DL, Desus, SLS, NSi

Druga Janševa vlada, ki je vladala zgolj dobro leto dni, je v koalicijski pogodbi zapisala, da bo uvedla socialno kapico. Z omejitvijo prispevkov za socialno varnost so koalicijski partnerji želeli zmanjšati ceno dela bolj produktivnih in izobraženih.

S spremembo dohodninske lestvice so želeli spodbuditi zaposlovanje strokovnjakov, ki dosegajo višjo dodano vrednost in prispevajo k večji storilnosti. Z novo dohodninsko lestvico so želeli prejemke najproduktivnejših delavcev manj obdavčiti, s čimer bi gospodarstvo postalo bolj konkurenčno in produktivno. Obenem so želeli povečati olajšave za raziskave in razvoj od 40 odstotkov na 100 odstotkov.

Obljubljali so postopno znižanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov. S tem ukrepom so želeli dati gospodarstvu signal, da državi lahko zagotovita rast zgolj razvoj in večja zaposelnost. Dodali pa so še možnost ukinitve davčne tajnosti na podatkih o neplačnikih in uvedbo davčnih počitnic za podjetja. Z zadnjim ukrepom podjetja v prvem letu ne bi plačevala davkov, medtem ko bi po treh letih poslovanja vsak podjetnik prešel na normalno obdavčitev. Uvedbe davčnih počitnic druga Janševa vlada ni uvedla, a je treba spomniti, da je omenjena koalicija zaradi poročila KPK razpadla že po dobrem letu vladanja.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
TOP JOB
Ambasadorji
Ambasadorji (intervju) Ko v Londonu gledaš nezadovoljne vodje, se vprašaš, ali res to hočeš 5

Lilijana Mikluš o tem, zakaj se je po šestih letih dela v London Cityju vrnila domov

FINANCE
Članki
Članki G7 svari: libra bi lahko destabilizirala svet, če ne bo regulirana 1

Vprašanje kriptovalut je naposled doseglo raven, ko se pristojni sprašujejo o razmerju korporacij proti državam, zlasti ker prve...

FINANCE
Deset let od padca tajkunov Šrota, Bavčarja in Kordeža je že. Kaj je nastalo na njihovih pogoriščih? 15

Smo zdaj opravili z "nacionalnim interesom", ki nas je skoraj potopil, kje in kako se kaže danes?

NEP&GRAD
Slovenija
Slovenija Nepremičnine: Kaj vse se bo gradilo v Mariboru 1

Načrtuje se gradnja več kot 1500 stanovanj – letos jeseni jih bo vseljivih 21, nekaj več kot 500 jih bodo zgradili prihodnje leto,...

SUBV
Članki
Članki Pogajanja za evropski denar: koliko ga bomo imeli za ceste in železnice od leta 2021

Evropska unija ima poseben mehanizem za sofinanciranje gradnje prometne infrastrukture

PRO
Članki
Članki Videoklic postaja zlati standard podpornih storitev

Podjetja se vse bolj zavedajo, da tehnologija videoklica postaja nuja pri zagotavljanju podpore strankam

FINANCE
Poletje sprememb 1

Ali pri spremembah nazadujemo, obremenjujemo podjetnike s pikolovskimi bedarijami?

TOP JOB
Delodajalci
Delodajalci Rast plač po slovensko: v katerih panogah je najvišja in kakšna bo v prihodnje?

Kupna moč povprečne plače se je letos okrepila za 2,5 odstotka

NEP&GRAD
Ljubljanski nepremičninski trg se je ohladil 1

Kaj se je v prvem polletju dogajalo na ljubljanskem trgu nepremičnin in kakšna so pričakovanja za drugo polovico leta - o tem smo...