Svetovno gospodarstvo bi lahko že prihodnje leto udarila nova kriza. Kaj grozi nam?

Čas branja: 6 min
09.07.2014  22:30
Katera so največja tveganja za svetovno gospodarstvo in kaj pomenijo za posel pri nas

Globalni biznis sta v prvi polovici leta zaznamovala kriza v odnosih med EU in Rusijo zaradi Ukrajine ter vzpon teroristične skupine ISIS v Iraku. Slovenski biznis bodo v drugi polovici leta še vedno zaznamovali svetovni politični in ekonomski dogodki, poleg tega pa še volitve in sestavljanje vlade.

armagedon-ss.1404933082.jpg.o.600px.jpg

Slovenija bo po nedeljskih volitvah najverjetneje dobila levo vlado. To pomeni, da bo prihodnja vlada najverjetneje odložila več reform, ki so nujno potrebne za izboljšanje javnih financ, so ugotovili v analitski hiši Eurasia Group. V nevarnosti je tudi nadaljnja privatizacija, saj ji leve stranke nasprotujejo. Bo pa ne glede na to, kaj si želi katerakoli vlada, veliko odvisno od Bruslja. Tako kot je privatizirala »pozitivka« Alenka Bratušek, bo morda tudi Miro Cerar.

Kaj pa svet in Slovenijo čaka po sestavi vlade? Napovedi glavnih tveganj so pripravili v centru za konkurenčnost poslovne šole IMD iz švicarske Lozane. Glavna globalna tveganja pa napovedujejo tudi pri Economist Intelligence Unitu. Poglejmo, kaj grozi vašemu denarju.

Deflacija lahko odvrača od porabe

inflacija.1404933086.png.o.600px.png

1. Inflacija v 18 državah s skupno evropsko valuto je trenutno precej pod srednjeročnim ciljem ECB - rast cen blizu, a nekoliko pod dvema odstotkoma. Aprila se je inflacija minimalno okrepila in bila pri 0,7 odstotka.

Zadnje napovedi ECB predvidevajo, da se bo inflacija na območju evra leta 2016 zvišala na 1,6 odstotka. A je prvi ekonomist ECB Peter Praet opozoril, da je na začetku tega leta rast cen skromnejša od napovedane.

Vztrajno nizka inflacija na evrskem območju krepi strah pred deflacijo na območju skupne evropske valute. Deflacija lahko porabnike in podjetja spodbudi k odlašanju z nakupi, s tem pa zavre gospodarsko aktivnost.

Lahko borzni balon poči?

dax.1404933089.png.o.600px.png

dow-jones.1404933087.png.o.600px.png

2. Indeks industrijskih podjetij v ZDA Dow Jones je v območju 17 tisoč točk, kar je največ, odkar ta indeks izračunavajo (118 let). Kako bo šlo naprej, bo veliko odvisno od objav poslovnih rezultatov drugega četrtletja v ZDA. Tradicionalno jih je včeraj prva objavila Alcoa, ameriška proizvajalka aluminija. Alcoa je drugo četrtletje tekočega poslovnega leta končala z dobičkom, potem ko je v istem obdobju lani izkazovala izgubo. Višina dobička je presenetila analitike, po objavi pa je cena delnic zrasla.

V Nemčiji se DAX, glavni borzni indeks, giblje v območju deset tisoč točk ali malo čez, kar je največ, odkar indeks izračunavajo. Nemška borza odseva moč tega gospodarstva, kljub vsemu pa borzni analitiki opozarjajo na morebitne borzne korekcije. Valove rasti spremljajo upadi, zato poznavalcev ne bi presenetila konkretnejša korekcija tečajev, tudi za tretjino.

Strah pred borznim zlomom odmikajo dobre makroekonomske objave, brezposelnost v ZDA je denimo najnižje v zadnjih šestih letih, krepi se prodaja avtomobilov in hiš.

Kolaps kitajskih bank

3. Kitajske banke so večinoma v lasti države in o njihovem stanju in poslovanju ne vemo veliko, pišejo v IMD. Če se ta sistem sesuje, lahko močno vpliva na svetovno gospodarstvo. Kako to vpliva na Slovenijo? Predvsem prek izvoza v Nemčijo, glavno izvozno partnerico slovenskega gospodarstva. Nemčija na Kitajsko izvozi za skoraj 62 milijard evrov izdelkov. To pomeni 6,4 odstotka nemškega izvoza. Kriza se tako iz Kitajske lahko prenese v Nemčijo, od tod pa seveda tudi na slovensko gospodarstvo, ki še vedno raste zelo počasi.

Energetska kriza

id-plin.20140709211611.png.o.600px.png

4. ZDA, ki so pred kratkim postale največji proizvajalec zemeljskega plina, bi lahko zanetile novo krizo v energetiki, meni Arthur Bris iz IMD: »Če ZDA začnejo izvažati energijo, obstaja možnost, da se bo Rusija počutila ogroženo, kar bi lahko povzročilo geopolitične spore.« Dejstvo je, da je izvoz večjih količin ameriškega plina le še vprašanje časa. Dodajmo pa, da je imela ameriška »plinska revolucija« doslej le pozitivne učinke, vsaj na ameriško gospodarstvo. Cenejši energent pomeni večjo konkurenčnost in v zadnjih letih so zaradi poceni plina (cena je za približno trikrat nižja kot v Evropi) v ZDA proizvodnjo odprla že številna evropska podjetja. Nam najbližji primer je avstrijski železar Voestalpine.

Ameriški plin se od začetka ruskoukrajinske krize hkrati omenja tudi kot edina resna alternativa ruskemu plinu, od katerega je EU močno odvisna (EU iz Rusije uvozi 39 odstotkov zemeljskega plina). Se je pa v zadnjih tednih prav zaradi plina že zaiskrilo na ravni EU-Rusija-ZDA: Vladimir Putin je ob nedavnem obisku Avstrije dejal, da ZDA nasprotujejo plinovodu Južni tok, ker želijo Evropi sami prodajati plin.

Nepremičninski baloni

nepremicnine.1404933085.png.o.600px.png

5. Pri IMD opozarjajo na tveganje nastajanja nepremičninskih balonov v državah, kot so Brazilija, Kitajska, Kanada in tudi Nemčija. Cene nepremičnin v teh državah hitro rastejo, posojila so široko dostopna, kupci pa višajo cene, ne da bi se zavedali, da za to sploh ni podlage.

V Nemčiji cene nepremičnin v povprečju na leto zrastejo za pet odstotkov, a so se v zadnjih letih v nekaterih večjih mestih povišale tudi za deset odstotkov na leto. To se kaže tudi na najemniškem trgu, kar povzroča skrbi številnim najemnikom (da sploh ne omenjamo tradicionalnega nemškega strahu pred inflacijo). Samo polovica Nemcev je namreč lastnikov nepremičnin - v Berlinu in Frankfurtu je takih denimo samo okoli petina -, drugače od evropskega povprečja (71 odstotkov) in Slovencev (okoli 90 odstotkov). A vse višje cene najemnin Nemcev še niso spodbudile k nakupu nepremičnin. Po podatkih nemške centralne banke so se namreč hipotekarna posojila lani povečala za manj kot odstotek, potrošniška posojila pa za manj kot dva odstotka.

Razcvet gradbeništva v Nemčiji sicer prinaša posle tudi slovenskim izvoznikom, zato bi morebitna kriza prizadela tudi slovenska podjetja. O nepremičninskem trgu v Sloveniji pa so si naši nepremičninarji edini - poslov je zelo malo, cene pa počasi, a vztrajno upadajo.

Vojne in konflikti

6. Skoraj povsod po svetu, razen v EU in ZDA, nastajajo geopolitična trenja. Dogodki, kot je zdajšnja kriza zaradi ruske priključitve Krima, bi lahko sprožili zlome trgov, tudi če ni vojn, piše IMD. Arabska džihadistična skupina Islamska država Iraka in Levanta je prevzela nadzor nad delom Iraka in Sirije. Včeraj so osvojili proizvodnjo kemičnega orožja v Iraku, kar so po poročanju BBC potrdile tudi iraške oblasti.

Transferi.1404933082.png.o.600px.png

Irak je velik proizvajalec nafte, kar se lahko izrazi v dražji nafti, s tem pa tudi dražji industrijski proizvodnji in transportu. Zaradi otočja Senkaku/Diaoju, ki ga kot svojega štejeta tako Kitajska kot Japonska, si ti dve državi že več let kažeta zobe. Še vedno sta v konfliktu tudi Ukrajina in Rusija. Kitajska je vse bolj agresivna tudi do drugih svojih sosed, s katerimi si deli Južno kitajsko morje. V zraku je torej več konfliktov in večji so, bolj negativno vplivajo na svetovni posel.

Naraščajoča revščina

7. Revščina se je od leta 2008 še bolj razširila po vsem svetu. »Vedno, ko revni postanejo še revnejši, lahko pričakujemo socialne konflikte,« ugotavljajo v IMD. Križarski pohod proti neenakosti prihodkov lahko še bolj upočasni inovacije in gospodarsko rast, opozarjajo.

V Sloveniji je pod pragom tveganja revščine predlanskim živelo 13,5 odstotka ali 271 tisoč ljudi, poleg teh je bilo še 121 tisoč socialno izključenih - skupaj torej petina prebivalcev Slovenije, poroča statistični urad. V EU je po podatkih Eurostata v istem obdobju živelo približno 125 milijonov ljudi pod pragom tveganja revščine ali socialne izključenosti, kar je četrtina vseh prebivalcev EU. Revščina se še poglablja, zato je to ena prednostnih zadev EU.

Države vprašanje naraščanja revščine rešujejo prek socialnih transferjev, ki pa pogosto vodijo v višanje davkov in dodatno obremenitev gospodarstva. V Sloveniji so nekatere levosredinske stranke v volilnih programih že omenile, da si bodo prizadevale za povečanje socialnih transferjev, to pa bo spet ogrozilo že tako nestanovitno poslovno okolje in podjetnike pahnilo v še večjo negotovost.

Posojila

8. Obseg bančnih posojil podjetjem se pri nas še vedno krči. Denar sicer je na voljo, to kaže samo podatek, da je SID banka od razpoložljivih 375 milijonov evrov za mala in srednja podjetja od jeseni razdelila manj kot petino vsote. Banke po podatkih Banke Slovenije posojajo denar, kolikor ga, enako drago kot pred letom dni in precej dražje od bank evrskega območja. Slovenska podjetja za svež denar še vedno plačujejo dvakrat toliko kot njihovi tuji tekmeci.

posojila-podjetjem.1404933084.png.o.600px.png

ECB je zaradi šibkega okrevanja evropskega gospodarstva in prenizke inflacije junija znižala ključne obrestne mere in uvedla negativne depozitne obrestne mere. To pomeni, da poslovne banke, ki bodo želele naložiti depozit pri ECB, za to sploh ne bodo več dobile nobenih obresti, temveč bodo morale ECB za hrambo depozita celo plačati. S tem želi ECB doseči, da poslovne banke denarja ne bi nalagale pri njej, temveč bi ga namenjale za kreditiranje. Zaradi splošnega gospodarskega položaja pri nas sicer ni pričakovati, da se bo poceni denar ECB kar preselil v posojila podjetjem, se pa utegnejo posojila za podjetja poceniti.

Vztrajno nizka inflacija na območju evra krepi strah pred deflacijo na območju skupne evropske valute.


Razcvet gradbeništva v Nemčiji prinaša posle tudi slovenskim izvoznikom, zato bi morebitna kriza prizadela tudi slovenska podjetja.

Anketa: Kako bi lahko v Sloveniji občutili zmanjšanje globalnega povpraševanja

polanec-saso-ih.1404933409.jpg.o.600px.jpg

Sašo Polanec, ekonomist: »Vsa omenjena tveganja, torej borzni balon, ki je ameriška in evropska težava, ki pa bo postala tudi težava drugih, nepremičninski balon in drugo so po različnih poteh tveganja tudi za Slovenijo. Po eni strani bi ošibila finančne kanale za financiranje slovenskih podjetij. Drug vidik pa je vpliv na slovenski izvoz. Če se zmanjša globalno ali ameriško povpraševanje, se zmanjša nemški izvoz in posledično še slovenski, ki je močno odvisen od razmer v Nemčiji. Tako se ta tveganja prenesejo k nam.«

bertoncelj-stefan2-br.1404933410.jpg.o.600px.jpg

Štefan Bertoncelj, Domel: »Težko verjamem, da bi se v prihodnjem letu lahko zgodila katastrofa. Če pogledamo ukrajinsko krizo, kako se svetovni politiki trudijo zmanjšati njene razsežnosti, lahko upamo, da se bodo enako odločno odzvali na morebitne druge krize. Sploh pa jim je postalo jasno, da je zategovanja pasu dovolj in je bila na račun povpraševanja narejena dovolj velika škoda. Tokovi so se začeli usmerjati iz Kitajske v Evropo, blago iz Evrope se prodaja tudi na Kitajskem, to je velika novost. Evropski trgi se odpirajo. Mi smo zasedeni z naročili in imamo v tem trenutku večje povpraševanje od pričakovanega, napovedano petodstotno rast smo v polletju presegli. Za zdaj nespodbudnih novic ni.«

Preberite tudi:

09.07.2014

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
(Kako Miloš gradi hišo, 4. del): Začetek gradnje, začetek pravih težav 6

Začetek gradnje je prinesel začetek težav, ki so se kar kopičile; kako smo jih reševali, kako pomembno je imeti dobrega nadzornika in...

TOP JOB
Delavci
Delavci Slovencev izguba službe večinoma ne skrbi, so pa nezadovoljni s plačo 1

Pri izbiri nove službe najpomembnejše pozitivno delovno okolje

FINANCE
Članki
Članki Kako je Trump stresel trge, ker je zaostril odnose s Kitajsko ... in napadel šefa Feda 6

Na ameriškem trgu se je petek, ko bi morali premlevati odlomke iz govora šefa ameriške centralne banke Jeroma Powella v Jackson Hole,...

MANAGER
Manager
Manager Urška Velikonja, kandidatka za vodstvo ameriške SEC: Če bi Trump nehal tvitati, bi bil gotovo še enkrat izvoljen 2

Urška Velikonja, Georgetown Univerza: Trump s tvitanjem neumnosti in razpihovanjem sovraštva sam sebi meče polena pod noge. Če se...

MANAGER
Manager
Manager Rekreacija v naravi cveti - kako znamo s tem služiti Slovenci 1

Leta 2017 je bilo rekreativcev na prostem po svetu 566 milijonov, leta 2023 jih bo po ocenah že 1,26 milijarde, ki bodo samo prek spleta...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Na borzi si ne želim le državna, ampak tudi ambiciozna zasebna podjetja 4

Pošta Slovenije, HSE, Slovenske železnice, Dars, elektropodjetja ... je našteval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec...

FINANCE
Članki
Članki V Bruslju snujejo načrt za stomilijardni sklad za spodbudo evropskih šampionov 2

Pri Politicu so pridobili vpogled v obsežen nabor možnih pobud, za katere bruseljski uradniki menijo, da bi jih evropska komisija lahko...

OGLAS
FINANCE
Dobrodošli v svet poslovno zdravega blagostanja!

AGRA 2019 bo v Gornji Radgoni od 24. do 29. avgusta s svojo 57. ponovitvijo eden najpomembnejših mednarodnih kmetijsko-živilskih sejmov v...

SUBV
Članki
FINANCE
K ministru Šabedru namesto Stoparja še Natalija Pavlin iz UKCL 1

V UKCL je bila Pavlinova leto dni, prej je delala v Semenarni Ljubljana, tako kot minister za zdravje

FINANCE
Peti telekomunikacijski prevzem letos: A1 v šopingu na Vrhniki. Kaj se dogaja in kaj se še obeta

Vse več manjših telekomunikacijskih operaterjev gre v naročje večjih

TRANS-LOG
Novice
Novice Ulrich Zorin, Dars: Darsovi podatki so ob delavnikih boljši od Googlovih 5

Dars gre z digitalizacijo nad prometne zamaške, čistili bodo tudi fantomske zastoje; največ novih portalov bo na ljubljanskem obroču